Film
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 22 glasov Ocenite to novico!
Režiser je celovečerni igrani prvenec, v koprodukciji Bosne in Hercegovine, Slovenije, Hrvaške in Nemčije, posnel v 18 snemalnih dneh v enem od odmaknjenih gorskih hotelov, v katerem zunaj sezone skupina veteranov različnih narodnosti in veroizpovedi na pobudo mirovne organizacije predeluje svoje travme. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Moški ne jočejo
Film Moški ne jočejo na individualni ravni protagonistom ponudi katarzo, ki je družba v kolektivnem smislu na Balkanu še ni doživela. Foto: Kinodvor
       Patriarhat je del tradicije na Balkanu - no, ne samo na Balkanu, ampak po vsem svetu še velja, da so moški tisti, ki morajo biti močni, ki morajo braniti čast države, naroda, vere, družine ... To je v resnici zelo težko breme, ki ga morajo prenašati.       
Film je bil lanski kandidat Bosne in Hercegovine za tujejezičnega oskarja. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
       Svet se je v zadnjih letih tako radikaliziral, da ljudje preprosto razumejo osnovni razkol - tudi, če ne vedo, kaj pomeni beseda četnik.       
Moški ne jočejo
Nekatere biografije likov so napisane po predlogi resničnih izkušenj igralcev, ki jih upodabljajo: na primer lik Hrvata Valentina je nastal na podlagi tega, kar je v vojni doživel Leon Lučev (na fotografiji). Foto: Kinodvor
       Ogromno ljudi živi s posttravmatsko stresno motnjo, čeprav mnogi sploh ne vedo, da jo imajo - še posebej v Sarajevu. Mesto je bilo oblegano in redno bombardirano dolga štiri leta; večina ljudi, ki so bili takrat tam, imajo vsaj blag PTSM, ne glede na to, ali so bili vojaki ali civilisti.       
Film Moški ne jočejo se ponaša z več nagradami. Nagradili so ga med drugim z nagrado zlati voziček za najboljši film 15. zagrebškega filmskega festivala, na festivalu v Karlovih Varih je poleg posebne omembe žirije prejel tudi nagrado mednarodne mreže Europa Cinemas za najboljši evropski film, nagrado za najboljši film na 19. mednarodnem filmskem festivalu v Bratislavi. Na festivalu v Sarajevu je dobil nagrado mladega občinstva, Drljević pa je na Liffu za svoj režijski prvenec prejel nagrado mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev FIPRESCI, na festivalu v Göteborgu na Švedskem pa so mu namenili nagrado za najboljši mednarodni film. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
       Nemčija je potrebovala dvajset let, preden se je začela zares spoprijemati s svojo vlogo v drugi svetovni vojni. Na Balkanu je zdaj minilo dvajset let, in mislim, da smo končno pripravljeni na poglobljen, iskren razmislek o nas samih in vsem, kar se je zgodilo.       
"Ni treba nekaj velikega, da bi razumel drugega," je po ljubljanski projekciji pripomnil Ermin Bravo (tretji z leve). Foto: Kinodvor
       Državi ni v interesu, da bi se veterani pogovarjali o miru, o tem, kako poskrbeti, da se njihovim otrokom kaj takega ne bo zgodilo. Raje ima vzdrževanje napetosti in obujanje konfliktov.       
Kot asistent režije je Drljević med drugim sodeloval pri filmih Grbavica Jasmile Žbanić (zlati medved v Berlinu) in Gori (Gori vatra) Pjera Žalice. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Drljević je najprej nameraval posneti dokumentarni film o vojnih veteranih iz BiH-a, Srbije in Hrvaške. S tem namenom se je udeležil ene od terapevtskih delavnic, da bi ugotovil, kaj na njih sploh počnejo. Ko je videl, da na njih preko igre drug na drugega streljajo, je ugotovil, da bi bila tema primernejša za igrani film. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
"Primož Petkovšek je izjemen človek in igralec, in res sem si zelo želel delati z njim. Mislim, da to ni bila slaba odločitev." Foto: Kinodvor
Cavazza je na ljubljanski premieri poudaril, da vsaka vojna, tudi če je neka generacija ni doživela, kot v neki megli lebdi nad družbo v skupnem nezavednem: "Če starši nosijo to izkustvo in s tem niso razčistili, boš tudi ti tega deležen, kar ima posledice za celo družbo." Foto: Kinodvor
Dokler ne odpustiš sebi, tudi bližnjemu ne moreš izkazati te dobrote, s filmom ugotavlja Drljević. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Možje, ki so v enem prizoru na robu fizičnega nasilja, že nekaj ur pozneje skupaj praznijo rakijo in mrmrmrajo besedilo Zbog jedne crne žene - protislovje cele balkanske družbe. Foto: Kinodvor
VIDEO
Premiera filma Moški ne jočejo

Dodaj v

"Politiki na Balkanu vojno še vedno izkoriščajo za manipulacijo z ljudmi"

Intervju z Alenom Drljevićem, režiserjem filma Moški ne jočejo
6. april 2018 ob 10:38
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dokler se v javnih razpravah lomijo kopja na nacionalnih in verskih vprašanjih, nihče ne zastavlja tistih zares pravih vprašanj o korupciji in revščini na Balkanu, opozarja bosanski režiser Alen Drljević. "Politiki vojno še vedno izkoriščajo: s preplašenimi ljudmi je lahko manipulirati." Drljevićev film Moški ne jočejo na iskren način tematizira globoke psihološke rane vojne in možnost sprave.

S premiero v Kinodvoru je pot po slovenskih kinematografih začel že na Liffu nagrajeni celovečerni film Alena Drljevića. Koprodukcija, v kateri je imela manjšinski delež tudi Slovenija, je pripoved o skupini vojnih veteranov, ki v okviru skupinske terapije podoživljajo dogodke izpred dvajsetih let. "Vojna se je končala pred dvajsetimi leti, v vaših glavah pa še vedno traja," jim pojasni terapevt, ki je po Drljevićevih besedah preprosto moral biti Slovenec (igra ga Sebastian Cavazza). Ločeni, zapiti, odvisni od tablet, cinični in zaprti vase – če hočejo preživeti, bodo morali vsak zase doživeti preboj in katarzo, do katerih na kolektivni ravni na Balkanu nikoli ni prišlo. Na posreden način scenarij raziskuje tudi negativne posledice in breme mačizma in patriarhata, ki je škodljiv za oba spola.

Eden od neprecenljivih adutov filma, ki resnično stavi na kolektiv pred posamezniki, je "all-stars" balkanska zasedba izjemnih igralcev, samih prepoznavnih obrazov: v prvi vrsti sijeta Leon Lučev in Boris Isaković, močan vtis pa pustijo tudi Emir Hadžihafizbegović, Boris Ler, Ermin Bravo, Ivo Gregurević ter omenjeni Sebastian Cavazza in Primož Petkovšek. Skupaj preigravajo starodavne balkanske arhetipe alfa samcev, pa tudi cel spekter občutij, od tihe jeze do nelagodja in ranljivosti. Čeprav ne manjka vpitja, solza in celo fizičnega nasilja, po zaslugi igre film nikoli ne zdrsne v sentimentalnost ali melodramo.

Celovečerec Moški ne jočejo že lahko ujamete na rednem sporedu slovenskih kinematografov, več o njegovem nastajanju pa preberite v spodnjem intervjuju.

Koliko je vojna še prisotna na Balkanu? Takoj po vojni se je seveda vedelo, koliko je bilo žrtev in kakšne so gmotne posledice - dvajset let pozneje, ko se je življenje na videz vrnilo v stare tirnice, pa je zelo lahko pozabiti, kaj se v resnici dogaja v ljudeh. Ali obstajajo kakšne statistike o razširjenosti posttravmatske stresne motnje, o odvisnostih in ločitvah, ki so posledica preteklih travm?
Res je. Na zunaj je videti, kot da je bila vojna že zdavnaj in se je komaj kdo še spominja - govorim lahko predvsem za Bosno in Hercegovino, ker tam živim, ampak mislim, da je tudi na Hrvaškem in v Srbiji podobno. Dejstvo je, da se vsi še vedno ukvarjamo s posledicami vojne: ne samo s tem, kar se dogaja v nas, ampak tudi s tem, kar se dogaja okrog nas - v medijih, v politiki. Najhuje je to, da politiki to vojno še vedno izkoriščajo za grožnje z možnostjo novih konfliktov, za manipulacijo in doseganje lastnih ciljev. Zaradi tega si javnost ne more zastavljati pravih vprašanj, vprašanj, ki se tičejo korupcije, revščine, izobraževanja, ... Vedno se tema takoj preusmeri na nacionalna in verska vprašanja, torej na popolnoma iracionalne stvari. Če je ljudi strah, je z njimi lahko manipulirati. To je po mojem mnenju največji problem.

Po drugi strani pa seveda ogromno ljudi živi s posttravmatsko stresno motnjo, čeprav mnogi sploh ne vedo, da jo imajo - še posebej v Sarajevu. Mesto je bilo oblegano in redno bombardirano dolga štiri leta; večina ljudi, ki so bili takrat tam, imajo vsaj blagi PTSM, ne glede na to, ali so bili vojaki ali civilisti. V Srbiji je težava v tem, da država uradno niti ne priznava, da je bila v vojni, da je v njej sodelovalo vsaj 500 tisoč ljudi. Kako naj ljudje torej dobijo benificiran staž in zdravljenje, ki ga potrebujejo, če država niti ne registrira njihove stiske? Vem, da je to ogromna težava za srbske vojne veterane. Na Hrvaškem je položaj nekoliko boljši, a prav tako vem, da ima zelo malo ljudi benificiran staž in da resnični vojni veterani zelo težko živijo.

Ste v zadnjih dvajsetih letih opazili kakšno spremembo v tem, kako filmska industrija tega območja tematizira vojno? V zadnjih letih smo videli nekaj zelo niansiranih portretov dolgoročnih posledic vojne izkušnje, ki nočejo biti navijaško zagovarjanje te ali ene strani - od Krogov do Obrambe in zaščite, Zenita itd.
Vem, da vsaj v Bosni ljudje pogosto govorijo, da so že siti vojnih filmov oz. filmov, ki tako ali drugače tematizirajo vojno. V resnici pa mislim, da nam pravzaprav še celo manjka kakovostnih filmov, ki bi se na poglobljen način ukvarjali z našo preteklostjo - in ne samo filmov, tudi književnosti in vizualne umetnosti. Umetnost se mora spraševati, kaj je pripeljalo do vsega tega in kakšne so bile posledice. Po drugi strani pa se mi zdi, da to tudi ni tako neobičajno: Nemčija je potrebovala dvajset let, preden se je začela zares spoprijemati s svojo vlogo v drugi svetovni vojni. Pri nas je zdaj minilo dvajset let, in mislim, da smo končno pripravljeni na poglobljen, iskren razmislek o nas samih in vsem, kar se je zgodilo.

Je sama premisa zgodbe utemeljena na resničnih dogodkih? Torej: ali obstajajo v Bosni ali kje drugje na Balkanu terapevtske delavnice, ki nudijo pomoč skupinam vojnih veteranov iz različnih držav? Se državne institucije dovolj ukvarjajo s posttravmatsko stresno motnjo?
Na idejo za scenarij sem prišel po zaslugi resničnih skupinskih delavnic za vojne veterane, ki so se nekoč bojevali na nasprotnih straneh fronte. Ene od teh delavnic sem se udeležil, ker sem imel idejo, da bi o tem snemal dokumentarec, in tako se je vse začelo.

Obstajajo tudi drugačne delavnice, ki se ukvarjajo s terapevtsko platjo spoprijemanja z vojno, in mi smo namerno poudarili te elemente, prijem psihodrame. Po navadi teh delavnic ne financirajo državne institucije, ampak nevladne organizacije. Državo vse to bolj malo zanima. Kot sem že prej rekel: ni jim v interesu, da bi se veterani pogovarjali o miru, o tem, kako poskrbeti, da se njihovim otrokom kaj takega ne bo zgodilo. Raje ima vzdrževanje napetosti in obujanje konfliktov. Seveda obstaja tudi uradni intervencijski center, a ima zelo majhen oddelek za ukvarjanje s PTSM-jem. Na koncu je vse odvisno od prizadevanj posameznikov in nevladnih organizacij.

Je bilo težko dobiti financiranje za ta film? Ne samo zato, ker je bil to vaš prvi samostojni celovečerni film, ampak tudi zato, ker je bil kratki sinopsis najbrž videti nekako takole: Skupina moških se pogovarja. Niste se oprli na spominske prebliske ali kako drugo vrsto akcije - večina prizorov se vrti okrog delavnic s terapevtom.
No, v Bosni je načeloma težko dobiti denar za kakršen koli film: posnamemo enega do dva filma na leto. Seveda je težko dobiti sredstva, še posebej za debitantski film. Vsi bosanski filmi so zato "obsojeni" na koprodukcijo s Hrvaško, Slovenijo, Srbijo in Nemčijo. No, to je seveda glavni način snemanja filmov na celem območju. Seveda je vedno težko dobiti ljudi na svojo stran, še posebej za projekt, za katerega je vprašanje, ali bo res zanimal širšo javnost, ali ga bodo šli ljudje gledat v kino. Zame je bilo ukvarjanje s tem scenarijem globoka notranja potreba in na koncu je bilo, upam, vredno truda.

Predpostavljam, da ste med pisanjem scenarija sodelovali s psihoterapevtom, ki se ukvarja s posttravmatsko stresno motnjo. Kakšna je funkcija igranja vlog, ki ga vidimo v filmu? Na začetku gre za humorne, preproste situacije (oponašanje pelikanov in pingvinov), pozneje pa za podoživljanje najbolj travmatičnih trenutkov vojne. Zakaj je treba te stvari odigrati?
Postopek, ki ga vidite v filmu, se imenuje psihodrama. Z ekipo je že med nastajanjem scenarija in pozneje med snemanjem sodeloval beograjski psihoterapevt Vladimir Milošević, ki sicer živi in dela v Sloveniji. On je bil tudi začetnik delavnic psihodrame na območju nekdanje Jugoslavije. Prve vaje z igralci so se začele že leto in pol pred snemanjem in Vladimir je bil ves čas poleg. Na začetku niti nismo vadili prizorov iz scenarija, ampak so bile to čisto osebne psihodrame, da smo šli lahko tudi sami skozi proces, ki ga doživijo liki v filmu. Psihodrama je seveda lahko zelo katarzična, če jo vodi kdo, ki ni strokovnjak, pa ima lahko tudi zelo hude neželene posledice. Strokovnjak mora znati ljudi na koncu vrniti v njihovo trenutno resničnost. Vseeno pa je pristop psihodrame meni osebno ogromno prinesel in bo verjetno tudi del mojih prihodnjih projektov, če jih bom snemal.

Kako ste razdelali preteklost, zgodbo vsakega posameznega lika? Ste vključili tudi stvari, ki ste jih na lastni koži izkusili v vojni, ali pa morda resnične izkušnje katerega od igralcev?
Bil sem v vojni in v scenariju je ogromno mojih osebnih izkušenj. Namerno sem poleg poklicnih igralcev v dogajanje vključil nekaj naturščikov, resničnih vojnih veteranov, ki so v filmu del terapevtske skupine. Nekatere biografije likov so napisane po predlogi resničnih izkušenj igralcev, ki jih upodabljajo: na primer lik Hrvata Valentina je nastal na podlagi tega, kar je v vojni doživel Leon Lučev (seveda z določenim dramaturškim odmikom od resničnih osebnosti). V scenarij smo sproti dodajali detajle, do katerih smo prišli na skupnih delavnicah, ki sem jih prej omenjal. Igralci so s svojimi izkušnjami tako v resnici soscenaristi zgodbe; v pristopu sem hotel ohraniti dokumentarizem, ki je bil del izhodiščnega koncepta.

Kakšno je bilo torej vzdušje na snemanju? Predstavljam si, da je moralo biti skrajno intenzivna izkušnja. Ste se po koncu vsakega snemalnega dneva sploh lahko "izklopili" - se smejali, družili, se pogovarjali o banalnostih?
Približno mesec dni smo preživeli v popolni izolaciji v hotelu, ki ga vidite v filmu. Deset dni so trajale intenzivne igralske priprave, samo snemanje pa je bilo v resnici zelo kratko - opravili smo v 18 snemalnih dneh. Ekipa je bila seveda nabrana iz vseh držav nekdanje Jugoslavije in za vse je bila to čudovita izkušnja. Kadar se zdaj spominjamo tega časa, imamo same dobre spomine - vsi smo stoodstotno živeli samo za ta film, intenzivno smo se družili in ves čas preživljali skupaj. Ne glede na to, da je tema filma težka in da so bili nekateri prizori res izčrpljujoči, mislim, da smo bili vsi veseli, da lahko prisostvujemo. Vsaj upam, da bi mi drugi pritrdili.

Slovence v zgodbi zastopa lik psihoterapevta Ivana, ki ga igra Sebastian Cavazza. Koliko je njegov položaj simboličen? Slovenci smo bili situaciji dovolj blizu, da jo razumemo bolj kot popolni avtsajderji, obenem pa nimamo enako hude izkušnje z vojno kot Hrvati, Srbi ali Bosanci.
Pomembno se mi je zdelo, da mora biti lik terapevta Slovenec - točno iz razlogov, ki ste jih našteli. Slovenija je bila del nekdanje skupne države in je na samem začetku vojne imela izkušnjo z oboroženim konfliktom. Po eni strani je lik Ivana vključen v dogajanje, ni čisti avtsajder, po drugi strani pa seveda obstaja distanca med njim in veterani, ki so cela leta preživeli v vojni. Vedno je nekje na meji: obenem blizu in daleč.

Kako to, da ste vlogo Hrvata Andrije zaupali Primožu Petkovšku? Narodnost samih igralcev torej ni bila ključen dejavnik? Ali pa so pogoji koprodukcije narekovali tolikšno udeleženost slovenskih sodelavcev?
No, seveda je obstajal dejavnik koprodukcije, a to ni bil odločilni razlog. Primož Petkovšek je izjemen človek in igralec in res sem si zelo želel delati z njim. Mislim, da to ni bila slaba odločitev.

Seveda lahko o posttravmatski stresni motnji govorimo v zvezi z vsako vojno. Kakšne pa so njene specifike na Balkanu? Govorim seveda o izraziti patriarhalnosti družbe. Od moških se pričakuje, da so močni, da ne kažejo svojih čustev, skratka, da "ne jočejo". Se vam zdi, da se to v zadnjih časih počasi spreminja ali pa so vloge spolov še vedno precej strogo razdeljene in ločene?
Patriarhat je del tradicije na Balkanu - no, ne samo na Balkanu, ampak po vsem svetu še velja, da so moški tisti, ki morajo biti močni, ki morajo braniti čast države, naroda, vere, družine ... To je v resnici zelo težko breme, ki ga morajo ljudje prenašati. Jasno, da so tudi moški ranljiva bitja, bitja s čustvi, ki jim patriarhat ne pusti na plano. Naslov filma je seveda ironično preizpraševanje stereotipov: moški jočejo, pa še kako. Najzanimivejše se mi je zdelo, ko je neka gledalka po projekciji na sarajevskem filmskem festivalu komentirala, da se ji je zdel Moški ne jočejo feminističen film.

Zakaj ste se odločili, da boste svoje protagoniste zaprli v odročno, zapuščeno letovišče, ki na trenutke spominja na zloglasni hotel Overlook iz Sijanja? Na ta način poudarite tudi skoraj aristotelovsko enotnost časa, kraja in dogajanja.
No, nisem ravno izrecno razmišljal o teoretskem vidiku enotnosti, je pa to res. Preprosto dejstvo je, da se je tista delavnica, ki sem jo omenjal na začetku, odvijala prav v hotelu, ki ga vidite v filmu. To je hotel Bistrica na Jahorini, ki je bil zgrajen za olimpijske igre leta 1984; imel sem ga pred očmi, ko sem pisal scenarij. V etapi predprodukcije smo iskali tudi druge hotele in lokacije, ampak na koncu sem dojel, da potrebujemo prav Bistrico. Hotel sicer ni tako odmaknjen od sveta, kot se zdi na filmu: obstajajo tudi okoliški objekti, ki jih namenoma nismo posneli. Klavstrofobičnost, zaprtost hotela, ki ponazarja zaprtost ljudi v njihove lastne travme, ima protiutež v prostranosti in miru narave, ki ga obdaja; zaradi nje film lahko zadiha.

Direktor fotografije pri filmu je bil Erol Zubčević; njegovo delo smo videli v številnih odličnih filmih s tega območja, od Dobre žene do Epizode v življenju nabiralca železa. Kaj je bila izhodiščna točka vajinega sodelovanja, o čem sta se pogovarjala pred snemanjem? Gledalec dobi občutek, da kamera ves čas zelo tesno spremlja like, da pomaga graditi napetost z vstopanjem v njihovo intimo.
Erol je v resnici fantastičen direktor fotografije, čudovito je bilo delati z njim. Hotela sva ujeti občutek dokumentarizma, o katerem sem govoril prej, sočasno pa se od njega tudi odmakniti: nisva hotela uporabljati tresoče kamere iz roke. Približno leto in pol pred snemanjem sva v hotel odpeljala skupino statistov in jih snemala na lokacijah, ki jih zdaj vidite v filmu - hotelske sobe, bazen, restavracija ... Postopoma sva ugotovila, da film potrebuje tako bližnje posnetke kot tudi veliko širokih kadrov. Glavne prizore psihodram sva posnela v sekvencah (čeprav so bili pozneje seveda montirani).

Film je na zelo dober sprejem naletel tudi v tujini. Vas je to pred premiero skrbelo? Gledalci s tega območja seveda lahko iz konteksta razberemo nacionalnost in versko pripadnost posameznih likov ter vse implikacije antagonizmov, ki iz tega izhajajo. Vas je skrbelo, da povprečen gledalec na festivalu v Palm Springsu vsega tega ne bo dojel? Da ne bo razumel, kaj natančno pomeni, ko eden drugega obkladajo s "četnikom", "ustašem" ali "balijo"?
Seveda, še ko sem pisal scenarij, sem razmišljal o tem, kako naj zgodbo naredim kar najbolj jasno. Nisem se hotel obremenjevati s tem, da bi moral na ekspliciten način zrecitirati vse biografske podatke, nisem pa se seveda mogle popolnoma izogniti razmišljanju o tem, kako se bo vse neizrečeno "prevedlo" v tujini. Zdi se mi, da je osnovna nit zgodbe jasna - predvsem zato, ker so posamezni liki močni. Ko preživiš nekaj časa v njihovi družbi, ne razmišljaš več o tem, kdo je musliman, kdo Hrvat in kdo Srb. Sicer pa se je svet v zadnjih letih tako radikaliziral, da ljudje preprosto razumejo osnovni razkol - tudi, če ne vedo, kaj pomeni beseda četnik. Film smo predvajali v Evropi, Ameriki, Afriki in Aziji in mislim, da nikjer ni bilo nepremostljivih težav z razumevanjem.

V zadnjem prizoru naši protagonisti sedijo pred lokalom in opazujejo skupino mladih nogometašev, ki se na parkirišču zafrkavajo z žogo. Kako naj interpretiramo ta detajl? Po eni strani lahko mladi ljudje poosebljajo prihodnost, ki ne bo obremenjena s starimi travmami, po drugi strani pa je težko spregledati kontrast med njimi in moškimi v srednjih letih, ki se nikoli več ne morejo vrniti v svet brezskrbnosti in nedolžnosti. Katera je vaša - optimistična ali fatalistična interpretacija?
Všeč mi je, da ste tako razumeli (Smeh.) Konec sem hotel pustiti odprt. Mladi ljudje seveda predstavljajo prihodnost, naraščaj, ki bo živel drugače od svojih staršev. Po drugi strani pa lahko njihovi nogometni dresi asociirajo na neke nove uniforme. Na žalost je mogoče eno in drugo. Rad bi bil bolj pozitiven, ampak če bereš časopise in spremljaš poročila, je to težko.

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
jk11
# 06.04.2018 ob 11:38
Na Balkanu se še druga svetovna vojna uporablja za manipulacijo, ne samo ta zadnje vojne.
stewie
# 06.04.2018 ob 10:45
Se strinjam s stavkom v naslovu, le da to ne velja zgolj za Balkan, temveč za cel svet.
Je pa to na Balkanu še kako opazno.
gesan
# 06.04.2018 ob 11:08
"Politiki na Balkanu vojno še vedno izkoriščajo za manipulacijo z ljudmi"
-------------------------------
MAh , to nima nobene zveze z politiki!
To so politikanti in osnova politikanstva je, manipulatorstvo!

Žal pa živimo v družbenem sistemu, kjer folk najraje sledi največjim manipulatorjem.
In potem pač čredni nagon opravi svoje...
gesan
# 06.04.2018 ob 11:09
stewie
# 06.04.2018 ob 10:45
Se strinjam s stavkom v naslovu, le da to ne velja zgolj za Balkan, temveč za cel svet.
Je pa to na Balkanu še kako opazno.
---------------------------------------------
Res je!
zero1
# 06.04.2018 ob 12:43
Dalton...

Ne vem kdo te je ucil geografijo...ampak...geografsko je ( v zate najboljsem primeru ) na Balkanu cetrtina Slovenije.
Mentalno pa...hmmm...Glej...Pravi Balkanci bi ti povedali,da se motis.
zero1
# 06.04.2018 ob 12:39
Stewie...
Nekam prevec osebno jemljes tole. Bo ze...

Mislim,da imamo Slovenci dovolj neobdelanih tem (tako zgodovinskih kot ostalih...) in dovolj zgodb ,katere bi si zasluzile film...ne pa,da nas denar uhaja na Balkan za njihovo tolmacenje Zgodovine...
Jacky
# 06.04.2018 ob 12:33
"Politiki na Balkanu vojno še vedno izkoriščajo za manipulacijo z ljudmi"

In potem ta režiser s svojim filmom izkorišča vojno za svojo samopromocijo in dobiček. No pa razmislimo, kdo je boljši.
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 15:54
Nagrade mi ne gredo na živce, samo pravim da to nic ne pove. Ker ce mas 10 slabih filmov in enega povprečnega bo povprečni vse pobral. Pa ga to se ne dela dobrega
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 13:23
kaj imamo Slovenci z vojnami na Balkanu? Kar nekaj slovenskih politikov se je z njimi bogato okoristilo prek preprodaje orožja. Pa da bi se ti bedaki vsaj tedaj lahko zmenili s Hrvati, kje zahtevajo mejo, da bi nam vsaj to bilo danes prihranjeno - ne, samo za lasten žep jim je šlo. Ampak važno je, da lahko ti pljuvaš po enem režiserju, pri katerem ti gre v nos edino to, da je bosanske narodnosti. Glej raje kake ameriške vojne filme, kjer se veselo streljajo, na koncu pa odloča dvoboj s pestmi. Taki filmi imajo morda več skupnega s teboj, kot filmi, kot je tale Moški ne jočejo.

To da so se politiki nedokazano okoristil z balkansko vojno se vedno nima nič z menoj in ne vem zakaj bi moral financirat Bosanskega režiserja. V nos mi gre to da za balkan se vedno najde denar, za druge pa ne.
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 12:55
To je žalostno da slovenski denar gre za bosanskega režiserja. Zakaj ne za Avstrijskega? Tudi sam se nimam za balkanca in Slovenija ni bila nikoli do do 20 stoletja del balkana.
Mirko Tipka
# 06.04.2018 ob 11:17
Dokler se v javnih razpravah lomijo kopja na nacionalnih in verskih vprašanjih, nihče ne zastavlja tistih zares pravih vprašanj

Popolnoma se strinjam... mediji nam vržejo kosti za glodat in to je to...
zero1
# 06.04.2018 ob 12:12
Stewie...

...se strinjam. Ampak za to rabis denar!!! Nas denar gre na Balkan in za njihovo produkcijo (...celo S Dragojevic)...medtem ,ko nasi reziserji bezijo na Poljsko?!?!?
stewie
# 06.04.2018 ob 11:33
zero1
# 06.04.2018 ob 11:16
Spet slovenski denar za balkanski film...Ista zgodba kot pri "no man's" land. Slovenski denar,Slovenski igralci,Slovenska vojska,snemano v Sloveniji...in oskar gre v Bosno.
Pa kaj imamo mi z tem Balkanom'!?


Če nič drugega, se lahko naši filmarji naučijo od njihovih mojstrov, kako se snema zanimiv in gledljiv film, ne pa tak, ko so vsi depresivni in jim je nerodno pred kamero, pa vsak stavek mora zveneti čim bolj svečano in obvezno je treba, da je med prizori par minut čiste tišine, edino glasba, da malce podaljša minutažo.
Bolje to, kot pa da se obračajo po Hollywoodu, kjer so jim filmi namenjeni le, da se služi denar na ovcah od gledalcev, obenem pa oglašuje tako zvezdnike (za katere je važno le, da lepo izgledajo, ne pa da znajo igrati), kot tudi korporacije, ki film sponzorirajo.
el CARTEL
# 06.04.2018 ob 11:31
Film je na zelo dober sprejem naletel tudi v tujini.

klasična preverjena metoda za balkan - vojni film, par antagonistov (z "redeeming qualities"), ki se na začetku zemrjajo z "četnikom", "ustašem" ali "balijo" (citirano iz vprašanja novinarke) anto "ugotovijo smisel življenja".

to naleti na dober sprejem v tujini.
v resnici pa je vsaka nova balkanska vojna za veliko ljudi le polčas (in teh polčasov je bilo precej, stoletni konflikti)
stewie
# 07.04.2018 ob 21:40
Aha, če to izjavi tip, ki hkrati trdi še, da na festivalih nagrade pobirajo sami zanič filmi, da se z filmom Moški ne jočejo fopa otroke z vojno in da imajo na tem portalu in pri financiranju filmov Balkanci prednost pred Slovenci izključno zaradi porekla, mi je vsaj jasno, da tega ne gre jemati resno.
Ironija pri vsem skupaj je le to, da bolj ko pljuvaš po vsem, kar ima veze s Balkanom, bolj spominjaš na najbolj zagamanega Balkanca v slabem pomenu besede. Tako to je, tudi borci proti legalizaciji drog delujejo včasih bolj zadeto od najhujših džankijev.
stewie
# 07.04.2018 ob 19:57
Spet tipičen balkan v glavi. Nekaj si mislim in to sigurno drži

No, zate zagotovo, po postih tu gor sodeč. Poln predsodkov sodiš o zadevah, o katerih se vidi, da nimaš blage veze, denimo o filmih. To je Balkan v glavi.

In če so po tvojem lastnosti, kot so predrznost, da ne pustiš vsakemu, da ti soli pamet, da verjameš vase, da si upaš zoperstaviti drugim, da gosta sprejmeš kot kralja, da se znaš smejati na svoj račun ipd. slabe za življenje, tvoj problem pač. Nič čudnega, da pa večina deklet pri nas bolj pada na balkanske tipe, kot pa na Slovenčke.
stewie
# 07.04.2018 ob 17:58
Misliš enakopravni?
No, a smo sedaj v EUju kaj bolj enakopravni večjim narodom?
Kdo ima pa Balkan v glavi, si pa sam najbolj prikazal s komentarji pod to novico, ko se sam sploh nisi želel spuščati v film, ampak si takoj začel trositi svoje predsodke do Balkana. Tako da raje prej pometi pred svojim pragom.
stewie
# 07.04.2018 ob 13:11
Hehe, ti boš o tem najbolje vedel, ko si že pokazal, kako dobro se na filme spoznaš. Tako pa sodiš o stvareh, o katerih nimaš pojma, pa se imaš za največjega poznavalca. Kritiziraš film, pa ga še gledat nočeš, ko vidiš, koliko nagrad je pobral, napišeš le, da nagrade pobirajo samo slabi filmi. Napišeš, kako so avsrijski režiserji boljši od bosanskih, pa nobenega niti poznaš ne. Si pač poln predsodkov, kot sem enkrat že napisal.
Vse balkance mečeš v isti koš, češ da so primitivci, po pisanju sodeč glede primitivizma prav nič ne zaostajaš za tistimi, ki to tudi so. Ampak po tvoje so primitivni očitno le oni in to vsi po vrsti, ti pa verjetno lepo uglajen, vljuden, diplomatski, tako kot se spodobi za Zahodnjaka. Že tvoj stil izražanja in poznavanje pravopisa dovolj pove o tebi.
Za bečke konjušarje pa so nas kot narod imeli zato, ker so naši predniki tudi večinoma bili to. Nikoli za časa avstrijskega cesarstva se niso borili za svojo državo, svoj narod, bili so razbiti med pokrajine, v prvi svetovni vojni so se borili na strani Avstro-Ogrske in vojno izgubili, Srbija pa je po drugi strani že imela svojo državo, kraljevino, po tistem, ko so se uspeli rešiti turške vladavine, ki je trajala pol tisočletja. Po tistem so se v prvi svetovni vojni borili skupaj z zahodnimi zavezniki proti Avstrijcem in Nemcem in bili na strani zmagovalcev. Sami so dali Slovencem in Hrvatom, ter tistim Srbom in Muslimanom iz Bosne, ki so spadali pod Avstro-Ogrsko, da se po propadu tega cesarstva združijo s kraljevino Srbijo v enotno južnoslovansko državo, sicer bi jih sosede (Avstrija, Madžarska, Italija) razkosale in jih pripojile k sebi, ker bi jim Zahod (Velika Britanija, Francija, ZDA kot zmagovalke vojne) to dopuščal. Če misliš, da bi nam Slovencem dovolili imeti svojo državo že takrat, se krepko motiš. Takrat, 100 let nazaj, je nekaj štelo le, če si je narod izboril svojo državo na vojnem območju, Slovenci so se pa borili za Avstrijce, torej Švabe, ne zase.
Seveda tudi pod vladavino Srbov, ki so zaradi visokih izgub lastnega naroda v tej vojni in pridobitve novih ozemelj gledali na kraljevino Jugoslavijo kot na malo večjo Srbijo, ni bilo za Slovence vse lepo. Toda po drugi vojni, ko je slavila komunistična vojska pod vodstvom Tita (rojenega na Hrvaškem, materi Slovenki), ki je oslabil moč Srbov in ob privoljenju zaveznikov oblikoval federacijo, smo Slovenci postali gospodarsko najbolj razvito območje in imeli firme, ki bi lahko še danes bile vodilne v svoji panogi, pa so jih slovenski osamosvojitelji raje prodali za drobiž Zahodu, da so sebi napolnili žepe, pol naroda pa spet dela za tujce, da nekako preživi.
To ti je realna slika slovenskega naroda skozi zgodovino, da ne boš gledal tako črno-belo. Pa ti sam izberi, ali ti je lepše kot Slovencu v odnosu z razvitim Zahodom ali primitivnim Balkanom, ampak preden tako na slepo šimfaš, se raje malo izobrazi, škodilo ti ne bo.
gremyus
# 06.04.2018 ob 16:10
Edini problem na balkanu ki ga jaz vidim je nacionalizem. Vsi so toliko napihnjeni in naduti od tega, da so že prav patetični. Vključno z nami Slovenci. Drug problem je pa to, da smo pod velikim vplivom zahoda. Nekateri so vsi pametni, da smo bili prej v socializmu neke žrtve sistema in ne vem kakšne buče še. Zdaj je pa še slabše... Žrtve kapitalističnih imperialističnih, primitivnih in hinavskih sistemov. Razlika je samo ta, da slednji vse skupaj zavijejo v celofan. Vsebina je pa enaka, oz. še slabša. Ko bodo balkanski narodi prišli do tega in to doumeli, bo prišlo so sprememb. Prej ne. To da se da vsakogar kupiti tu na balkanu je pa itak že speta pesem. Šibki smo. In zato ker smo in smo bili, so nas razdelili za šalo malo.
stewie
# 06.04.2018 ob 13:40
Ta nasa obsedenost z balkanom je prav neverjetna.

Se strinjam, to je še povsebej vidno pri tebi, na podlagi postov, kjer je beseda Balkan prisotna v vsakem stavku.
Aja, pa ni lepo, da režiserje na podlagi narodnosti rangiraš med tiste, ki imajo več izkušenj in kvalitete. Sploh, ker očitno nobenega ne poznaš, vsaj omenjal jih še nisi.
In še enkrat - film ne govori o vojni, ampak o njenih posledicah. In noben te ne sili, da greš gledat film, če te to moti. Ampak vsaj ne rabiš se smešit tu gor, ko poskušaš izpasti kot nekdo, ki ga skrbi za naš denar in narod, in ki da se spozna na filmsko stroko, pa še režiserjev, o katerih govori, pozna ne po imenu. Edino po narodnosti.
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 12:57
In kaj imamo mu z njihovimi vojnami? Prav nic, režiser pa dela promocijo na podlagi vojne. Drugega ne zna povedat? Prav pateticno zveni, politike obtožuje da vojno izkoriščajo, sam pa dela popolnoma isto
sportivko
# 06.04.2018 ob 11:59
"Politiki na Balkanu vojno še vedno izkoriščajo za manipulacijo z ljudmi"

HEJ BRIGADE!
stewie
# 07.04.2018 ob 20:14
Vsi narodi ja, ampak eni bolj drugi manj.
Tudi ne zaslužijo vsi na Balkanu tako malo, vsi na Zahodu pa več. Spet neko golo posploševanje nekoga, ki vidivsvet črno-belo.
stewie
# 07.04.2018 ob 18:39
Kvečjemu je tebi Balkan krivec za vse slabo, še režiserja tlačiš v drek in si upaš soditi o filmu, ki ga niti ne misliš gledati.
In kako dejsto o enakopravnosti je tebi to, da naši politiki v Bruslju kot eni cucki kimajo z glavo, ko jim birokrati diktirajo, kako morajo prodati in privatizirati firme, da potem delavci, ki so pošteno delali vsa leta od socializma dalje, hodijo po hrano in obleko na Rdeči Križ in Karitas? Vsak osmi danes v Sloveniji živi pod pragom revščine. Ker pa je tudi na drugi strani dosti več superbogatašev, imamo na splošno višji standard, le solidarnost je dosti manjša, šteje le, kako boš sočloveka prinesel okrog in na drugi strani lezel močnejšemu nekam.
Pa s tem ne mislim to, da je na Zahodu vse pokvarjeno, na Balkanu pa vse super, amlpak se vsaj dobro zavedam, da smo za Zahod mi kot Južni Slovani pač del Balkana. Se pa tega niti približno ne sramujem in poskušam prevzeti vsaj tiste dobre lastnosti, ki so za Balkan bolj značilne, kot za Zahod, kar se tiče ljudi. Ali pa misliš, da ljudje z Balkana ne premorejo dobrih lastnosti?
stewie
# 07.04.2018 ob 13:18
zero1
# 06.04.2018 ob 13:32
Bili smo del tvorbe ,ki se je imenovala Avstro-Ogrska...in bili smo ravno toliko razdeljeni kot so bili takrat npr. Nemci...Cehi...itd.
Ampak...v tej "tvorbi" smo dobili prve Slovenske knjige,svojo kulturo in pravzaprav v nicemer nismo zaostajali za ostalimi narodi v monarhiji. Ce dobro pogledas bos nasel v tej TVORBI Slovenske znanstvenike,umetnike,vojskovodje,feldma
rsale...in vsi ti ljudje so bili Slovenci...in govorili so Slovensko!!!!!
In...ko dobro pogledas - ugotovis,da so nacionalne drzave takrat sele nastajale...
Jugoslavija nam ni dala samostojnosti in neodvisnosti. Bilo je le vprasanje casa. Narod...ceprav majhen...pa obstaja od nekdaj


No, za tebe velja podobno, kot za iskrenega gospoda, samo sem ta tvoj post kar nekako spregledal včeraj ob polemiki z njim.
Lahko rečeš, da je šlo Slovencem po tvojem bolje pod A-O, kot pod YU, samo ni ti treba pisariti takih neumnosti, da smo bili kot narod enakovredni Nemcem v A-O. Niti približno. Itak so bili naši predniki razbiti po pokrajinah in nas niti niso priznavali, slovenski jezik niti približno ni bil enakopraven nemškemu po javnih uradih. Tudi pokrajine so bile gospodarsko slabše razvite od avstrijskih ali čeških. Ne mi rečt, da so razni feldmaršali izrekali vojakom povelja po slovensko. Morda edino Maister, ko je po vojni zavzel Maribor in okolico pred Nemci, torej se je boril proti njim.
V kolikor ozemlje današnje Slovenije večji del 20. stoletja ne bi bilo del prve in druge Jugoslavije, danes zagotovo ne bi imeli samostojne države. Morda bi res imeli višji standard, ampak Slovenci kot narod bi bili v celoti ponemčeni in poitaljančeni. Ali pa misliš, da bi nas mednarodna skupnost priznala kot državotvoren narod 100 let nazaj ob razpadu Avstro-Ogrske? Itak nas niso, so se pa naši prebrisani politiki s figo v žepu združili s Srbi v eno državo, in komaj čakali pravo priliko, da se osamosvojijo. Isto tudi Hrvati, še na bolj podel in zahrbten način.
stewie
# 07.04.2018 ob 07:17
Haha, kako to misliš, preveč neumna?
Zakaj neki misliš, da so nas imeli za Bečke konjušarje? Ali pa si ne upaš priznati preprostih dejstev?
Tudi to, da so balkanske firme uspele pokupiti slovenske v večini, gredo povečini zasluge slovenskemu hlapčevanju do Zahoda, ko smo po osamosvojitvi želeli pokazati Evropi in svetu, da z Balkanom nimamo nič, ne vedoč, da smo zanje še vedno del Balkana in tudi bomo vedno bili Balkanci, saj smo pač Južni Slovani. Tako pa so raje navezovali stike s firmami iz Beograda in Zagreba, že zaradi večjega tržišča, kot je slovensko. In jim ustrezno pomagali, dokler firme niso postale boljše od naših. Tam se vsaj ne sramujejo tega, da so del Balkana, kot se večina naroda pri nas.
stewie
# 06.04.2018 ob 21:31
Gospod iskreni, lahko prosim iskreno obrazložiš, kake stvari se dogajajo in kake bi se sicer dogajale, če bi Slovenci bili napihnjeni, kar očitno nismo?
A o našem hlapčevanju Zahodu pa ne boš nič problematiziral?

Antipater, pa ne da obžaluješ, da dandanes ne moreš več žensk mirno nadlegovat in trpinčit, pa trpi tvoj moški ego in se raje sklicuješ na patriarhat kot nekakšen branik civilizacije?
Prizadet
# 06.04.2018 ob 15:34
Meni je pa všeč tale opis filma. Ne zahajam v kinematografe ampak tega grem zagotovo pogledat. Po ostalih komentarjih sodeč, bi rekel, da bi bilo dobro, če bi si komentatorji ogledali ta film, preden mu prilepite lastne nacionalne stereotipe, prepričanja in strahove.
Pa en lep sončen vikend vsem ;)
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 14:37
Imena avstrijskega režiserja nisem omenil namenoma. Kot ni bil point v kritiki doticnega režiserja ampak v financiranju balkanskih projektov ki nam ne prinesejo nič. Doticni film problematizira že 100 krat prežvečeno temo in nam ne pove nič novega. Financiranje takega filma je preprosto metanje denarja skozi okno. Ampak ker je seveda balkan dobi absolutno prednost pred vsemi ostalimi. Pac film ti je všeč ker si custveno vezan na tisto podrocje. Realnost je pac taka da ima dolocene veze zato je dobil sredstva
stewie
# 06.04.2018 ob 13:42
In intervjuji z režiserji ki so pač na liniji me ne zanimajo. Razni Vojnovići

Zakaj potem komentiraš novice po njimi in presojaš njihova dela, ki jih še gledati nočeš? Aja, za denar te skrbi. Koliko denarja se pa potroši za tisti butast Eurosong, to te pa ne moti?
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 13:24
Bi si želel tako poglobljen intervju s kakšnim slovenskim režiserjem. Ampak kot sem rekel, balkan je vec vreden
RJSlo
# 06.04.2018 ob 13:01
dalton1
# 06.04.2018 ob 12:26 Polovico Slovenije je vsaj geografsko del Balkana,
---------------------------------------------------
No ja. Zanimivo bi bilo izvedeti kako izgleda ta geografija? Slovenije geografsko nič ne povezuje z Balkanom, jo pa tja tišči ena peta kolona.

mentalno pa še več kot polovica.
-----------------------------------------------------
No ja. To je tista polovica, ki sedaj zahteva priznanje svoje manjšine?
Antipater
# 06.04.2018 ob 18:46
Film je v popolnem skladu z globalistično agendo. Napad na tradicionalnega moškega in patriahalno družino, ki ponekod še drži družbeni sistem pred razpadom.
Vzporedno s tem se delijo filmske nagrade filmom s homoseksualno tematiko, v medijih pa prevladuje agresivni feminizem in prava psihoza domnevno spolno napadenih žensk.
Film je bil od nekdaj veja umetnosti znajvečjo manipulativno vrednostjo.
Tudi drugorazredni režiserji so pogruntavščina kako v teh dekadentnih časih dobiti filmsko nagrado in bogatega producenta. Samo pravo tematiko je treba izbrati.
stewie
# 06.04.2018 ob 15:49
Kaj pa je takega posnel Okorn v zadnjem času, da bi ti rad, da ti serviram intervju z njim? On ni Balkanec, je pa uspel s prvim filmom Tu pa tam, kjer so pretežno igrali Balkanci, tako mimogrede.

Hehe, zdaj ti pa gredo že filmske nagrade, ki jih povečini podeljujejo strokovne žirije na mednarodnih festivalih, torej take, ki so sestavljene iz poznavalcev filma, na živce? Pa ne, da si ti večji strokovnjak za filme od njih, ki še pisati ne zna slovnično pravilno, filme pa "strokovno" ocenjuje z besedami in izrazi, kot so "krš" "podpovprečen film" in "fopanje otrok z vojno".
stewie
# 06.04.2018 ob 15:35
Iskreni, to da gre za podpovprečen film in ustvarjalca, je izključno tvoje osebno mnenje, ki ga ne rabiš tu gor prodajati kot dejstvo, ker to preprosto ni. Film je prejel eno kopico nagrad na festivalih (link, da boš vedel, da ne kvasim v tri dni: https://www.rtvslo.si/kultura/film/nova-lovorika-za-celovecerec-moski-ne-jocejo-najboljsi-mednarodni-film-festivala-v-goeteborgu/445182 nagrade so naštete v predzadnjem odstavku), ki sicer spet niso absolutni pokazatelj kvalitete, zagotovo pa o filmu povedo več, kot mnenje nekoga, ki še sam priznava, kako ga film sploh ne zanima, pa si kljub temu upa soditi o njem. In nagrade ne prihajajo zgolj iz ex-yu območja. Ravno tako so tudi mnenja tvojih somišljenikov, ki meni veselo talajo minuse, izključno njihova mnenja, za katera pa meni osebno dol visi.
Pa preden spet jokcaš o problematiki financiranja, se lepo obrni na tisti dve produkcijski hiši v Sloveniji in se pritoži njima, da ne dovoliš, da tvoj denar namenjajo filmom, ki tebi niso všeč.
Na voljo pa imaš tudi tu en kup intervjujev s slovenskimi režiserji, ampak če jih sam nočeš poiskati, tvoj problem. Ne rabiš se cmerit kot en mali otrok, ki bi rad, da mu vse prinesejo na krožniku.
Franc 1952
# 06.04.2018 ob 15:09
Sedaj ste me pa zaintrigirali! Očitno si bom moral film ogledati, seveda takrat, ko mi ga bo mladina prinesla na DVD ju! Redno plačujem davke, ampak včasih je treba državo tudi malo oškodovati, ali ne?:)
stewie
# 06.04.2018 ob 14:24
Šovinizem je to, da kritiziraš bosanskega režiserja na podlagi narodnosti in se v njegovo delo sploh nočeš spustiti.
Hkrati pa vlečeš ven za primerjavo neke avstrijske režiserje, ne da bi sploh omenil katerega konkretnega po imenu. Tebi je še pri filmskih ustvarjalcih važna očitno le njihova narodnost in zgodovina njihove države. To je šovinizem - presojanje nekoga izključno na podlagi narodnosti, ne pa po tem, kakšen je kot človek, v tem primeru, kot umetnik, režiser.
Glej pač raje Eurosong, če tisti kič in cirkus na odru bolje vpliva nate. Očitno so filmi, ki govorijo o spopadanju z vojnimi travmami, preveč zapleteni zate. Ampak kako neki naj bi ta film bil pristranski, če govori o tem, kako se bivši vojaki med sabo osovraženih narodov spopadajo z istimi travmami?
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 14:10
Stewie financiraj sam pa bos lahko pametoval drugim. To da se ne strinj da balkanci dobijo prednost pred nasimi samo zato ker so balkanci pa nima blage veze s šovimizmom.očitno je vsako nestrinjanje šoviniz. Evrosong sigurno bolje vpliva na otroke kot pristransko fopanje o balkanski vojni
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 13:47
Lej stewie to da ima Avstrija mnogo boljso zgodovino v ustvarjanju je dejstvo in nima blage veze z narodnostjo in razlikovanjem po njem. To da gre denar za Evrosong kjer so moji sodržavljani me ne moti. To da se nase otroke fopa se z balkansko vojno obenem pa sp žrtve kregarij o drugi svetovni vojni me zelo moti. To da se financira balkanske režiserje je pa nepredstavljivo. Koliko nasih reziserjev dobi v Bosni denar. Niti eden
gospod iskreni
# 06.04.2018 ob 13:33
Kaj imajo drugi projekti veze s tem? Trenutno me moti to da je ob množici slovenskih režiserjev dobil prednost balkanski. Moti me tudi to da drugega kot o vojni ne zna govoriti. Avstrijski režiserji imajo več izkušenj, kvalitet in zgodovine v ustvarjanju kot balkanski. Ta nasa obsedenost z balkanom je prav neverjetna. Imaš kopico lastnih režiserjev brez dela, ti pa vzameš balkanca. Imaš milijon tem, ampak spet je potrebno o vojni
Alchemist
# 06.04.2018 ob 13:33
Balkan (in počasi se širi tudi na celo vzhodno evropo) je v krču zaradi izkoriščanja nacionalističnih čustev za politične namene. Najbrž je zadeva že bistveno izšla izpod nadzora.

Čas bi bil, da se to konča. Tudi Balkan si zasluži boljšo prihodnost. Še posebej to velja za BIH in Kosovo, ki bodo ob vstopu Srbije v EU postale praktično mrtve države, kjer bodo živeli le še ostareli. Ostali bodo emigrirali.
zero1
# 06.04.2018 ob 13:32
Stewie...
...glede Slovencev...

Bili smo del tvorbe ,ki se je imenovala Avstro-Ogrska...in bili smo ravno toliko razdeljeni kot so bili takrat npr. Nemci...Cehi...itd.
Ampak...v tej "tvorbi" smo dobili prve Slovenske knjige,svojo kulturo in pravzaprav v nicemer nismo zaostajali za ostalimi narodi v monarhiji. Ce dobro pogledas bos nasel v tej TVORBI Slovenske znanstvenike,umetnike,vojskovodje,feldma
rsale...in vsi ti ljudje so bili Slovenci...in govorili so Slovensko!!!!!
In...ko dobro pogledas - ugotovis,da so nacionalne drzave takrat sele nastajale...
Jugoslavija nam ni dala samostojnosti in neodvisnosti. Bilo je le vprasanje casa. Narod...ceprav majhen...pa obstaja od nekdaj
stewie
# 06.04.2018 ob 13:24
Retorično vprašanje, na katerega nimaš odgovora. Niti ne govoriš, kateri režiserji točno (če sploh poznaš katerega in njegova dela), važna je le narodnost.
Financiranje filmskih projektov pa poteka, če je država vmešana v to, prek njenih ustreznih organov in ustanov, malo se pozanimaj, katerih, ter potem pljuvaj po njih, če se z njihovim financiranjem ne strinjaš. Ni ti potrebno pljuvati po drugih, ki samo podajamo svoje mnenje, do katerega imamo vso pravico.
dalton1
# 06.04.2018 ob 12:26
Polovico Slovenije je vsaj geografsko del Balkana, mentalno pa še več kot polovica. Sicer pa mislim, da je z manjšimi modalitetami balkanska mentaliteta razširjena vse do Minchna.
stewie
# 06.04.2018 ob 12:23
Države imajo tudi drugi narodi na Balkanu, a ni res? Še celo "Kosovo republijk" je formalno samostojno, ob ameriškem blagoslovu.
gospod iskreni
# 07.04.2018 ob 20:41
Najslabsi na zahodu zasluži tocno 20 krat več kot na balkanu
gospod iskreni
# 07.04.2018 ob 20:02
Ja seveda. Te lastnosti imajo vsi narodi. S tem da balkancem to prinese 15 evrov na dan, slabemu zahodu pa 100. Seveda pride tipicen izgovor da denar ni vse. Se pa lazje zivi
gospod iskreni
# 07.04.2018 ob 19:00
Ali pa misliš, da ljudje z Balkana ne premorejo dobrih lastnosti?

Imajo dobre lastnosti, vendar te lastnosti niso dobre za življenje. Vsak narod ima dobre lastnosti.
gospod iskreni
# 07.04.2018 ob 18:59
In kako dejsto o enakopravnosti je tebi to, da naši politiki v Bruslju kot eni cucki kimajo z glavo, ko jim birokrati diktirajo, kako morajo prodati in privatizirati firme, da potem delavci, ki so pošteno delali vsa leta od socializma dalje, hodijo po hrano in obleko na Rdeči Križ in Karitas?

Še nobena firma ki so jo privatizirali ni propadla. Spet tipičen balkan v glavi. Nekaj si mislim in to sigurno drži
gospod iskreni
# 07.04.2018 ob 18:58
Balkan tudi je kriv za veliko stvari v Sloveniji. Delo na črno, utajanje davkov itd. To je vse krivda balkana v glavi.
Kazalo