"Pri nas se vsak, ki je videl Kekca in trikrat Kajmak in marmelado, pretvori v velekritika"

"Osebno se nerad podvržem trpljenju, da pridem do rezultatov," o tem, zakaj ne verjame v muze, pravi Nejc Gazvoda. "Prešeren bi bil gotovo srečnejši, če bi Julija dobila kaj barve na lica, ko bi ga videla. Kaj mu zdaj pomaga, da ga imamo za himno ... ne verjamem, da ima zato kaj več kreditnih pik v nebesih."

"Tudi Kosovelu nič ne pomaga, da ga zdaj vsak gnoj=zlato citira, če je umrl skoraj kot podgana," je na temo slovenske umetnosti in visokih idealov še povedal gost MMC-jeve klepetalnice, mladi režiser, ki bo v teh dneh na Liffu predstavljal svoj režijski prvenec Izlet. Pogovor se je tako večinoma vrtel okrog vprašanj navdiha, slovenske filmske produkcije, eksistenčne krize cele generacije ... in o tem, zakaj si ne bi želel biti ženska.

Nizkoproračunski Izlet katalog Liffa napoveduje kot "generacijski film ceste s preprosto zgodbo o zapletenih stvareh - odraščanju, prijateljstvu in ljubezni". O krizi, v kateri naj bi bila generacija dvajset-in-nekajletnikov, Gazvoda pravi: "Generacija naših staršev je odraščala v obdobju, ko si je lahko nekaj zgradila in ta trdna baza je osnova slovenske mladine (če imaš vsaj to srečo, seveda). Mi lahko samo sanjamo o tem, da bomo dobili službo, si kupili stanovanje, si uredili neko normalno življenje, še posebej, če hočeš živeti še kaj drugega kot slovenske sanje, torej "skupaj z ženo dva čuka neto, mansarda pri tastarih, prikolica na Krku in biti pijan na smučanju v Dolomitih".

"Generacija staršev, na katero se opiramo, je hkrati tista, ki je spravila Slovenijo in svet na kolena in mi smo tisti, ki smo vstopili v ta svet, nihče pa nas ni naučil po teh principih živeti. Zato se malo zajebavamo in upamo, da bo minilo. Pa ne verjamem, da bo. Potreben bo zelo dober premislek o tem, kaj smo in kam gremo. Ne vem pa, če je naša generacija tega sposobna. V Izletu posredno govorim tudi o tem." Upa sicer, da bo Izlet "odgovarjal" najstniški generaciji, "saj je film, ki noče fascinirati z bedarijami, ampak hoče od mladih, da se vprašajo o sebi".

Morda nekoč tudi znanstvena fantastika
Da si je za ekranizacijo med vsemi svojimi kratkimi zgodbami - med katerimi je precej tudi takih, na prvi pogled bolj "filmskih", denimo iz žanra znanstvene fantastike - izbral prav Izlet, je več razlogov. "Proračun je bil tudi faktor, ampak ne tako pomemben, kot se morda zdi. Predvsem je to zgodba moje generacije, emotivna zgodba, na katero pa sem lahko pripel probleme, ki težijo sodobno Slovenijo in svet nasploh, hkrati pa sem imel že od vsega začetka izbrane tri mlade igralce, idealne za te tri vloge. Še vedno imam željo kdaj narediti kak inteligenten sci-fi, ampak samo v primeru dobrega proračuna, da ne bo videti kot ruski film o potovanju na Venero iz šestdesetih."

O večnem ločevanju režiserjev (in filmov) na tiste 'art' in tiste, ki delajo filme 'za množice', Gazvoda pravi, da sicer "absolutno snema za gledalce, za vse gledalce", da pa "je tudi na njih del naloge, da se filmu potrudijo približati". "Seveda se večkrat zgodi, da ima vrhunski film mnogo gledalcev - ampak ni vrhunski zato, ker jih ima mnogo. To je bistvena razlika. Do Slovenije pa sem še posebej kritičen, ker je naš nacionalni šport to, da se vsak, ki je videl Kekca, Srečo na vrvici in trikrat Kajmaka in marmelado, pretvori v velekritika in mi soli pamet, da moram snemati filme za gledalce, ne pa te socialne drame o samomorih in pijancih. Taki gledalci me ne zanimajo in z njimi se ne nameravam ukvarjati niti sekunde, ker sem preveč časa in energije in strasti vložil v to, kar delam. Ne nameravam biti ponižen do ljudi, ki mi ne dajo ničesar nazaj."

Digitalna tehnologija da, a ne zaradi varčevanja
In čeprav je bil izlet posnet na digitalni aparat, njegov avtor ne zagovarja gverilske produkcije za vsako ceno. "Taka majhna kinematografija, kot je slovenska, bi nujno morala biti bolj fleksibilna. Denar za film sicer ne gre samo za tehnologijo - gre za igralce, ekipo, za ljudi, ki delajo na filmu kot nori in si plačilo zaslužijo, zato nisem navijač no budget filmov. Festen, danski film po principu Dogme, ni bil nič kaj poceni, čeprav je bil posnet z digitalkami - ampak to je bila kreativna odločitev! Jaz sem navijač digitalne tehnologije, ker skrajša čas priprave, ker mi ni treba skrbeti za trak, ker lahko dam igralcem več prostora, ker lahko snemam v slabih svetlobnih pogojih ... rad imam grob in neposreden film in slovenski film zna biti preveč zlikan in neroden, kot da je zaglavil nekje v osemdesetih. Nove filmske govorice in poetike omogočajo veliko več! Če so se naučili to veliki avtorji, se bomo pa menda tudi mi :)."

Načrti za prihodnost
Če bo šlo vse po sreči, snemanje novega filma, ljubezenske zgodbe, načrtuje že za naslednje leto. "Knjiga nastaja, ampak zelo počasi, film me trenutno preveč obremenjuje, hkrati pa moram narediti tudi kak projekt izven "glavnih", da lahko poleg skorje suhega kruha in močnika spijem tudi kako pivo. Si pa zelo želim, da bi imel nekaj mesecev časa in bi lahko šel pisat kam na samo. Ima kdo frej vikend?"

Liffovska priporočila
In za konec, če smo že na pragu ljubljanskega filmskega festivala, lahko razkrijemo tudi nekaj zaznamkov na Liffovskem urniku našega gosta: "Zelo se veselim Sramote, Trianozavra, Fanta s kolesom, Bilo je nekoč v Anatoliji, pa grškega "mladega" filma (Alpe, recimo)... Liffe vedno naredi ta turoben november bolj zabaven."

Prijavi napako