Film
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 25 glasov Ocenite to novico!
Nejc Gazvoda
Nejc Gazvoda, ki ima za seboj že več izdanih knjig in en dolgometražni film, na večno vprašanje - ali mu je bližje film ali literatura - odgovarja, da na tem področju ostaja "zaprisežen poligamist".
Izlet Gazvoda
Izlet po gostovanju na Liffu na redni spored slovenskih kinematografov prihaja 18. januarja. Foto: PR filma Izlet
       Ženska pa si ne bi upal biti, sem se navadil na to, da se mi ni treba umivati las.       
 Nejc Gazvoda
Osebna prtljaga
"Največ sem se naučil od Janeza Lapajneta, skozi neskončne debate in skozi delo pri njegovem filmu Osebna prtljaga." Foto: Triglav film
       Nisem prevzeten, ker nimam za kaj biti - če me kdaj ima, da bi kaj pametoval, se spomnim, da je Welles posnel Državljana Kana pri petindvajsetih. Ali pa se spomnim na Borisa Pahorja, ki je dal v svojem življenju skozi na tone nepravic in umazanij, pa se še vedno bori za pravico in strpnost. Svet je preveč kompleksen, da bi se vrtel okoli mene. Preveč je ljudi, ki so naredili čudovite stvari in ostali prizemljeni.       
Drevo življenja Terrencea Malicka Gazvoda šteje med najboljše filme zadnjega desetletja. Foto: EPA
       Rad imam grob in neposreden film in slovenski film zna biti preveč zlikan in neroden, kot da je zaglavil nekje v osemdesetih. Nove filmske govorice in poetike omogočajo veliko več! Če so se naučili to veliki avtorji, se bomo pa menda tudi mi.       

Dodaj v

"Pri nas se vsak, ki je videl Kekca in trikrat Kajmak in marmelado, pretvori v velekritika"

Klepet z Nejcem Gazvodo
9. november 2011 ob 13:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Osebno se nerad podvržem trpljenju, da pridem do rezultatov," o tem, zakaj ne verjame v muze, pravi Nejc Gazvoda. "Prešeren bi bil gotovo srečnejši, če bi Julija dobila kaj barve na lica, ko bi ga videla. Kaj mu zdaj pomaga, da ga imamo za himno ... ne verjamem, da ima zato kaj več kreditnih pik v nebesih."

"Tudi Kosovelu nič ne pomaga, da ga zdaj vsak gnoj=zlato citira, če je umrl skoraj kot podgana," je na temo slovenske umetnosti in visokih idealov še povedal gost MMC-jeve klepetalnice, mladi režiser, ki bo v teh dneh na Liffu predstavljal svoj režijski prvenec Izlet. Pogovor se je tako večinoma vrtel okrog vprašanj navdiha, slovenske filmske produkcije, eksistenčne krize cele generacije ... in o tem, zakaj si ne bi želel biti ženska.

Nizkoproračunski Izlet katalog Liffa napoveduje kot "generacijski film ceste s preprosto zgodbo o zapletenih stvareh - odraščanju, prijateljstvu in ljubezni". O krizi, v kateri naj bi bila generacija dvajset-in-nekajletnikov, Gazvoda pravi: "Generacija naših staršev je odraščala v obdobju, ko si je lahko nekaj zgradila in ta trdna baza je osnova slovenske mladine (če imaš vsaj to srečo, seveda). Mi lahko samo sanjamo o tem, da bomo dobili službo, si kupili stanovanje, si uredili neko normalno življenje, še posebej, če hočeš živeti še kaj drugega kot slovenske sanje, torej "skupaj z ženo dva čuka neto, mansarda pri tastarih, prikolica na Krku in biti pijan na smučanju v Dolomitih".

"Generacija staršev, na katero se opiramo, je hkrati tista, ki je spravila Slovenijo in svet na kolena in mi smo tisti, ki smo vstopili v ta svet, nihče pa nas ni naučil po teh principih živeti. Zato se malo zajebavamo in upamo, da bo minilo. Pa ne verjamem, da bo. Potreben bo zelo dober premislek o tem, kaj smo in kam gremo. Ne vem pa, če je naša generacija tega sposobna. V Izletu posredno govorim tudi o tem." Upa sicer, da bo Izlet "odgovarjal" najstniški generaciji, "saj je film, ki noče fascinirati z bedarijami, ampak hoče od mladih, da se vprašajo o sebi".

Morda nekoč tudi znanstvena fantastika
Da si je za ekranizacijo med vsemi svojimi kratkimi zgodbami - med katerimi je precej tudi takih, na prvi pogled bolj "filmskih", denimo iz žanra znanstvene fantastike - izbral prav Izlet, je več razlogov. "Proračun je bil tudi faktor, ampak ne tako pomemben, kot se morda zdi. Predvsem je to zgodba moje generacije, emotivna zgodba, na katero pa sem lahko pripel probleme, ki težijo sodobno Slovenijo in svet nasploh, hkrati pa sem imel že od vsega začetka izbrane tri mlade igralce, idealne za te tri vloge. Še vedno imam željo kdaj narediti kak inteligenten sci-fi, ampak samo v primeru dobrega proračuna, da ne bo videti kot ruski film o potovanju na Venero iz šestdesetih."

O večnem ločevanju režiserjev (in filmov) na tiste 'art' in tiste, ki delajo filme 'za množice', Gazvoda pravi, da sicer "absolutno snema za gledalce, za vse gledalce", da pa "je tudi na njih del naloge, da se filmu potrudijo približati". "Seveda se večkrat zgodi, da ima vrhunski film mnogo gledalcev - ampak ni vrhunski zato, ker jih ima mnogo. To je bistvena razlika. Do Slovenije pa sem še posebej kritičen, ker je naš nacionalni šport to, da se vsak, ki je videl Kekca, Srečo na vrvici in trikrat Kajmaka in marmelado, pretvori v velekritika in mi soli pamet, da moram snemati filme za gledalce, ne pa te socialne drame o samomorih in pijancih. Taki gledalci me ne zanimajo in z njimi se ne nameravam ukvarjati niti sekunde, ker sem preveč časa in energije in strasti vložil v to, kar delam. Ne nameravam biti ponižen do ljudi, ki mi ne dajo ničesar nazaj."

Digitalna tehnologija da, a ne zaradi varčevanja
In čeprav je bil izlet posnet na digitalni aparat, njegov avtor ne zagovarja gverilske produkcije za vsako ceno. "Taka majhna kinematografija, kot je slovenska, bi nujno morala biti bolj fleksibilna. Denar za film sicer ne gre samo za tehnologijo - gre za igralce, ekipo, za ljudi, ki delajo na filmu kot nori in si plačilo zaslužijo, zato nisem navijač no budget filmov. Festen, danski film po principu Dogme, ni bil nič kaj poceni, čeprav je bil posnet z digitalkami - ampak to je bila kreativna odločitev! Jaz sem navijač digitalne tehnologije, ker skrajša čas priprave, ker mi ni treba skrbeti za trak, ker lahko dam igralcem več prostora, ker lahko snemam v slabih svetlobnih pogojih ... rad imam grob in neposreden film in slovenski film zna biti preveč zlikan in neroden, kot da je zaglavil nekje v osemdesetih. Nove filmske govorice in poetike omogočajo veliko več! Če so se naučili to veliki avtorji, se bomo pa menda tudi mi :)."

Načrti za prihodnost
Če bo šlo vse po sreči, snemanje novega filma, ljubezenske zgodbe, načrtuje že za naslednje leto. "Knjiga nastaja, ampak zelo počasi, film me trenutno preveč obremenjuje, hkrati pa moram narediti tudi kak projekt izven "glavnih", da lahko poleg skorje suhega kruha in močnika spijem tudi kako pivo. Si pa zelo želim, da bi imel nekaj mesecev časa in bi lahko šel pisat kam na samo. Ima kdo frej vikend?"

Liffovska priporočila
In za konec, če smo že na pragu ljubljanskega filmskega festivala, lahko razkrijemo tudi nekaj zaznamkov na Liffovskem urniku našega gosta: "Zelo se veselim Sramote, Trianozavra, Fanta s kolesom, Bilo je nekoč v Anatoliji, pa grškega "mladega" filma (Alpe, recimo)... Liffe vedno naredi ta turoben november bolj zabaven."

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
kava z mlekom
# 09.11.2011 ob 17:28
"Generacija staršev, na katero se opiramo, je hkrati tista, ki je spravila Slovenijo in svet na kolena in mi smo tisti, ki smo vstopili v ta svet, nihče pa nas ni naučil po teh principih živeti. Zato se malo zajebavamo in upamo, da bo minilo. Pa ne verjamem, da bo. Potreben bo zelo dober premislek o tem, kaj smo in kam gremo. Ne vem pa, če je naša generacija tega sposobna. V Izletu posredno govorim tudi o tem." Upa sicer, da bo Izlet "odgovarjal" najstniški generaciji, "saj je film, ki noče fascinirati z bedarijami, ampak hoče od mladih, da se vprašajo o sebi".

ne bo minilo, ocitno. sploh glede na to, da ste 'ljubko' zamolcali, da ste film sicer res gverilsko posneli z mladimi in nadobudnimi filmskimi ustvarjalci, ki jih kasneje v spici sploh niste navedli, podpisani pa so samo tisti, ki so na koncu dali denar za povecavo. res, tvoj film mi postavlja zgoraj navedena vprasanja, ampak ne na nacin, ki bi si ga ti zelel.
sva generacija, ampak me ne zastopas z nicemer. ti si tocno ta, zaradi cesar se mi generacija zdi, da tone nekam dol - vragu v rit.
nismo sposobni.
kava z mlekom
# 09.11.2011 ob 19:34
gg., 300.000 so dobili kasneje - za povecavo pa te 'after' stose.
film je bil dejansko narejen s 15.000eu.
kasneje so se tisti, ki so prispevali 300.000 eu podpisali za producente, v resnici pa so se s filmom jajcali povsem drugi ljudje...

to dejansko nima nobene veze s filmom, ampak kako zjutraj vstanes, ko naredis kaj takega?
zakaj se potem cudim hildi tovsak? resno..?
gg.2057
# 09.11.2011 ob 18:18
Mam občutek, da se fant ne zaveda dobro življenja okrog sebe - mislm, da bi moral vsaj za par let u neki fabrki mal šihtat, da bi se mal prekalil - bi potem lahko snemal boljše družbeno-problemske filme....

p.s. kaj je že pri 300.000 EUR nizkoproračunskega?
virgino
# 10.11.2011 ob 08:53
kajmak in maremelada???
saj tzo sploh ni film... zdržal 10 minut in zaključil...đuro pa je tako in tako navaden blefer, 3/4 stvari pa vleče iz 'top liste nadrealistiov' , kjer pa je bil tako in tako samo epizodist...
jackm8
# 09.11.2011 ob 23:26
Model ima težavo s prepotentnostjo ;)

No vsaj po raznih srečanjih s politiki se ne goni kot Andrej Košak.
kava z mlekom
# 11.11.2011 ob 00:43
na žalost pri nas ni pravih producentov. Pri nas so režiserji ta glavni, v bistvu pa bi se z filmom najbolj morali jajcati, kot si se izrazil, in biti glavni producenti. Producent bi moral vedeti o filmu vse, toliko in še več kot režiser. Scenaristiko, casting, režijo, motažo, fotografijo, f***ing vse. On je tisti, ki bi moral organizirati VSE, biti režiserju v oporo, da se lahko osredotoči na svoje delo, torej režijo. Pri nas pa je producent tisti, ki zrihta le fičunge, pa pojma nima niti, kaj je dober scenarij.

ginza, ne vem od kje ti podatki, da pri nas ni pravih producentov. so, ampak niso nikoli v prvem planu, kot npr. jerry bruckheimer. to se ne pomeni, da jih ni. ni se jim potrebno ukvarjat s scenaristiko, rezijo, montazo, fotografijo in biti reziserju v oporo. za to ima tam dolocene ljudi. s scenarijem se ukvarja scenarist, posledicno reziser, se pravi skupaj. za montazo montazer, za fotografijo direktor fotografije, za rezijo reziser in opora na snemanju in desna roka/deklica za vse je asistent rezije - eden ali vec. ta je prisoten od zacetka dela na filmu preko castinga, vse do konca. producent ima svoje asistente, ki bdijo na setu, mu porocajo o dogodkih. dober producent ima vedno vse pod kontrolo. in reziserju je lahko v oporo, ni pa to njegova naloga.
tu ni problem producent ampak moralna drza umetnika, ki bi za svoj film ocitno sel preko trupel. v zadovoljstvo mi je samo dejstvo, da film ni individualen sport in ce ne podajas ...
ginza
# 10.11.2011 ob 12:06
kava z mlekom, na žalost pri nas ni pravih producentov. Pri nas so režiserji ta glavni, v bistvu pa bi se z filmom najbolj morali jajcati, kot si se izrazil, in biti glavni producenti. Producent bi moral vedeti o filmu vse, toliko in še več kot režiser. Scenaristiko, casting, režijo, motažo, fotografijo, f***ing vse. On je tisti, ki bi moral organizirati VSE, biti režiserju v oporo, da se lahko osredotoči na svoje delo, torej režijo. Pri nas pa je producent tisti, ki zrihta le fičunge, pa pojma nima niti, kaj je dober scenarij. Potem pa se financiraju dosadni filmi, kot so Kruh in mleko, Slovenka, Tea, Petelinji fruštuk itd. (no, hvala bogu, je Petelinji fruštuk vsaj nekaj denarja not prinesel, kar pomeni, da je bil vsaj malo boljši od ostalih filmov, a kljub temu še vedno podpovprečen zmazek in to predvsem zaradi obupno slabega scenarija.)

Strinjam se z Nejcem, da je komentarje v stilu "da moram snemati filme za gledalce, ne pa te socialne drame o samomorih in pijancih. " potrebno jemati z rezervo. Umetnost je odraz družbe in film prav tako. Torej naj se tovrstni komentatorji pogledajo v ogledalo in vidili bodo, zakaj. Depresivna socialna tematika sama po sebi ne naredi filma slabega ali negledljivega, to ga naredi slab scenarij, slaba režija, slabi igralci itd. ali vsaj eden od teh faktorjev.

Vsekakor pa naj Nejc ne udriha preveč po občinstvu(=velekritikih). Občintvo, tudi laično, dobro ve, kateri film je dober in kateri ne. Morda ne zna tega argumentirati, ve pa intuitivno, saj s(m)o vsi zelo dobro indoktrinirani z visoko kakovostno filmsko produkcijo Hollywooda (saj ne trdim, da je vse, kar pride od tam, dobro, ampak, roko na srce, Američani vedo, kako se naredi dober film, četudi jim ne rata vedno in jim zadnje čase zmanjkuje dobrih idej).
Namreč, po drugi strani komentarji "zakaj se snemajo samo filmi na temo samomorilcev in pijancev" lahko pomenijo tudi, da je komentatorju bil film dolgočasen, pa tega kot filmski laik pač ne zna argumentirati. Zato pravim, vzeti te komentarje za rezervo, ampak jih ne čisto odpisati.
Valuk_
# 10.11.2011 ob 10:06
Kako resnične besede:

Mi lahko samo sanjamo o tem, da bomo dobili službo, si kupili stanovanje, si uredili neko normalno življenje, še posebej, če hočeš živeti še kaj drugega kot slovenske sanje, torej "skupaj z ženo dva čuka neto, mansarda pri tastarih, prikolica na Krku in biti pijan na smučanju v Dolomitih".

"Generacija staršev, na katero se opiramo, je hkrati tista, ki je spravila Slovenijo in svet na kolena in mi smo tisti, ki smo vstopili v ta svet, nihče pa nas ni naučil po teh principih živeti. Zato se malo zajebavamo in upamo, da bo minilo. Pa ne verjamem, da bo. Potreben bo zelo dober premislek o tem, kaj smo in kam gremo. Ne vem pa, če je naša generacija tega sposobna.
gernika
# 10.11.2011 ob 08:31
popaj16

Ti očitno še nisi vidu kaj pomeni PRAVI art film.
popaj16
# 10.11.2011 ob 07:50
NA žalost filmski sklad podpira art filme, za katere porabijo ogromno denarja in so sami sebi namen :(
Ah, umetniki.
z67
# 09.11.2011 ob 21:06
`model` ima težave z večno dilemo - kokoš ali jajce . a ne nejko ?
evropa
# 09.11.2011 ob 20:37
kava z mlekom. fajn insiderske informacije

Sej veš kako pravijo; dnar je sveta vladar.
sejnik
# 09.11.2011 ob 19:54
@mikic007
Maja in vesoljček
Bluesy
# 09.11.2011 ob 16:20
"Rad imam grob in neposreden film"

takih manjka v filmskem svetu!
mikic007
# 09.11.2011 ob 14:18
Oo, rad bi videl slovenski sci-fi film!! Kavlitetnih je tako malo, tisti, ki pa so, pa so mi vrhunski. A sploh ze obstaja kak slovenski, razen Poletja v skoljki? ;-)
vitoslav
# 09.11.2011 ob 18:43
jest sm Kajmaka gledu dvakrat pa Jebi ga parkrat.
stanefiga
# 09.11.2011 ob 14:47
ko pa vidijo tebe tudi velekritiki umolknejo
ixxo
# 09.11.2011 ob 19:15
gg.2057, casi socialisticnega filma so mimo.

no, jasno, da so vsi veliki filmski ustvarjalci najprej zaceli v tovarni za minimalko, da so dali cez 'solo zivljenja' ali kako ze pravite. kar poglej kubricka. starsi neuki in brezposelni, on pomocnik delavca za trakom. ali pa lyncha, njegov stari je imel 4 razrede osnovne, pol pa za trak. ali pa npr. tarkovskii. ta tudi ni videl sole od blizu, je samo za trakom poveliceval lenina.

aja, to so samo socialisticne sanje. tovarna my a$$.
camel2
# 09.11.2011 ob 15:50
Nejc končno en pravi zgled v Sloveniji.
Kazalo