Vaša ocena: 
Ocena 4,8 od 22 glasov
Ocenite to novico!
V celoti ročno narisan animirani film je danes redka in tako posebna vrlina, kot je bilo pred stoletji pisanje debelih knjig z gosjim peresom in ob migetajoči svetlobi sveče.
V takšnih okoliščinah je nastal tudi sijajen zgodnjesrednjeveški rokopis, znan kot Book of Kells (Knjiga iz Kellsa), ki je služil kot navdih irskemu režiserju in animatorju Tommu Mooru pri ustvarjanju risanega filma Skrivnost iz Kellsa. Risanka, ki je bila letos nominirana za oskarja za najboljši animirani film in je trenutno na ogled v ljubljanskem Kinodvoru, prepleta resnični svet, nekatera zgodovinska dejstva in domišljijo ter pravljičnost, ki je po Moorovih besedah Ircem tako ljuba.
Podajmo se za trenutek v ta dva svetova; v zgodnji srednji vek in pravljično okolje malega junaka Brendana, svetova, ki ju povezuje najmanj razumevanje knjige kot nečesa čarobnega, kot nečesa, kar lahko 'prežene temo in prinese svetlobo.'
Tomm Moore, ki je ob premieri filma obiskal Ljubljano, je film ustvarjal skupaj s približno 200 ljudmi iz petih držav. Sam vse te množice slik ne bi uspel narisati, saj bi bil, kot se je v dvorani Kinodvora, ki ga je vidno očarala, pošalil, ob končanem delu star 110 let. Ob tem ne moremo mimo napačno razširjenega prepričanja, da so v srednjem veku pisarji in iluminatorji na eni sami knjigi delali vse življenje, dokler jim ni povsem opešal vid. Nedvomno je bilo prepisovanje obsežnih misli in del razmišljanj številnih antičnih, arabskih in srednjeveških mislecev, evangelijev in drugih del zahtevno, dolgotrajno delo, ki je zahtevalo mirno roko in veliko vztrajnosti, a knjige so vseeno dokončali v več mesecih, letih, vsekakor v mnogo krajšem času, kot je dolgo človeško življenje.
Kot nam je še zaupal Tomm Moore, si je slavno knjigo Book of Kells ogledal še v času, ko je obiskoval šolo, a takrat se mu je zdela dolgočasna in prav nič posebnega. Šele ko si je ta irski ponos ogledal več let kasneje, v času študija (študiral je animacijo), je zares spoznal njeno veličino in pomeno. Prišel je na misel, da bi bilo treba posneti film, v katerem bi to na zabaven način predstavili tudi otrokom. Ideja o Skrivnosti iz Kellsa je bila tako rojena in zagotoviti je bilo treba le še zadostna finančna sredstva, ki pa pri takšnem projektu niso nikoli skromna. Do teh je ekipa prišla pred štirimi leti, kakšna tri leta pa je nato trajala sama produkcija filma.
Deček, skrivnostna knjiga in sanjska deklica iz gozda
Zgodba filma pripoveduje o dvanajstletnem dečku Brendanu (režiser je lik poimenoval po svojem sinu), ki živi v opatiji Kells. Fantu brez družine je ostal le še stric, opat Cellach, ki od jutra do večera gara na obzidju, s katerim želi zagotoviti zaščito pred neizbežno nevarnostjo vpadov krutih Vikingov. Podobno resnost pričakuje od svojega nečaka, a temu tavajo misli drugam, h knjigam, ki so tako sijajno okrašene, da je težko verjeti, da gre za delo človeške roke. Nekega dne se v opatijo zateče slavni iluminator Aiden, ki se je umaknil iz otoka Iona, kjer so Vikingi že napadali in pobili vse brate njegove opatije. A Aiden kljub krutosti, ki jo je videl, ohranja optimizem in smisel za humor, verjetno tudi s pomočjo skrivnostne knjige, ki jo je prinesel iz Ione. Knjiga, ki bo – ko bo končana - premagala temo in prinesla luč. A njegova roka je prestara, da bi dokončala tako zahtevno in natančno delo, zato bo za najsijajnejšo iluminacijo kristograma treba izučiti Brendana. Deček sprejme svojo nalogo povsem resno, pri otepanju tistih temačnih, zlobnih stvari, ki ga obdajajo, pa mu pomaga nova skrivnostna prijateljica iz gozda Aisling. Kot je pojasnil režiser, pomeni njeno ime v stari galščini sanje.
Skrivnost iz Kellsa je torej zgodba o moči, ki jo imajo knjige. Če ne bi bilo knjig, bi bilo vse znanje za vedno izgubljeno, pravi iluminator Aiden. Ko deček Brendan lista po sijajni knjigi, iz katere kar žarijo podobe, in za katero pravijo, da grešniki ob njej oslepijo, očarano izreče – 'knjiga, ki so jo izdelali angeli.' Podobne besede je okoli davnega leta 1185 resnično zapisal srednjeveški menih in kronist Giraldus Cambrensis.
Velikan med velikani
Da gre za 'delo angelov, ne človeka,' je verjetno nič manj očaran kot risani junak zabeležil o slavnem delu. In knjiga ni svoje 'čarobnosti' izgubila vse do danes. 'Velikana med velikani', kot je kodeks poimenoval poznavalec srednjeveških rokopisov Christopher de Hamel, hranijo v knjižnici v Trinity College v Dublinu in pred stekleno vitrino, v kateri je razstavljen, se vsak dan zbere kup radovednežev, ljubiteljev ali šolarjev. Da bi lažje našli pot do knjige, jih po Dublinu usmerjajo posebni smerokazi in s takšno pozornostjo se verjetno ne more pohvaliti veliko rokopisov, če sploh kateri.
Tudi v resnici v skrivnost zavita knjiga
A žal gre za kodeks, o katerem je relativno malo znanega. Ni povsem jasno, ali gre za irsko škotsko ali angleško delo, nič manj nejasnosti pa ni pri njegovi dataciji, ki se jo razni avtorji navajali od zgodnjega osmega do zgodnjega devetega stoletja. Kot se največkrat navaja, naj bi torej pri Bok of Kells govorili nekje okoli leta 800 oziroma nekoliko prej.
Pravzaprav najdemo v risanki kar nekaj vzporednic z zgodbo, ki spremlja zgodovino nastanka knjige. Kot piše de Hammel v pomembnem delu A History of Illuminated Manuscripts, se običajno navaja, da so evangeliarij prepisali in iluminirali na Ioni, ki so jo okoli leta 806 napadli Vikingi in pobili 68 članov tamkajšnje meniške skupnosti. Tisti, ki jim je uspelo pobegniti, so se s knjigo zatekli v Kells in tam ustanovili nov samostan. O ostalem viri bolj kot ne molčijo, nedvomno vemo le, da je rokopis tam ostal do 17. stoletja.
Podobe, ki očarajo še danes
Book of Kells je evangeliarij, je knjiga, ki vsebuje enega ali več evangelijev Nove zaveze. Ravno te knjige, ki so jih pri svojem delu pogosto uporabljali misijonarji, so se ponašale z najlepšimi in najbolje izdelanimi iluminacijami, medtem ko v drugih knjigah tega časa praktično ne najdemo dekoracij. Razlogov za bogato okraševanje je bilo gotovo več. Še danes bogato ilumninirana stran bralcu takoj pove, kje je začetek evangelija, in tudi majhne okrašene iniciale so poskrbele za vidno razdelitev besedila. A verjetno je bogat okras vendarle treba v prvi vrsti pripisati teološkim razlogom. Le najsijajnejša iluminacija je bila dovolj dobra za spremljavo Gospodove besede in ponazoritev vse njene skrivnostnosti in kompleksnosti.
Okoli nekaterih hranjenih srednjeveških evangeliarjev so se tekom stoletij razvile razne zgodbe, polne namigovanj na magično funkcijo knjig, podobno torej skrivnosti in magičnosti, ki jo oddaja tudi 'narisana' knjiga iz Kellsa.
Res škoda tudi, ker v svetovni produkciji ni več takšnih genuine, tr00, oldschool animiranih filmov, "iz časov", ko so bili ti dejansko še risanke, in z vsebino "iz časov", ko so bile zgodbe dejansko še pravljice oziroma miti (če ne celo resničnost :P ). Sem prepričan, da bi jim bil uspeh zagotovljen. Sicer pa upam, da bo The Secret of Kells na sporedu tudi v kakšni drugi kinodvorani (predvsem mislim recimo na Kinoklub Vič).