V svoji bogati karieri je Beno Hvala prejel Bloudkovo, Prešernovo in Tomšičevo nagrado. Foto: MMC RTV SLO
V svoji bogati karieri je Beno Hvala prejel Bloudkovo, Prešernovo in Tomšičevo nagrado. Foto: MMC RTV SLO

Mik in čar neposrednega TV-prenosa je nedvomno to, da se vse dogaja v živo, vse je neposredno, tu ni igranja. Vse se dogaja tako kot v samem življenju.

Slovo televizijske legende

V Ljubljano je prišel iz Celja, ko je naredil maturo leta 1952 in se vpisal na pravo. A vedel je, da študija ne bo nikoli dokončal, ker ga je preveč privlačil medijski svet ... Prvi slovenski športni prenos za Evrovizijo je iz Planice režiral leta 1960. Od takrat so se smučarski skoki zapisali v njegovo življenje.

Smučarski delavci so ga vzeli za svojega, čeprav je režiral in delal v vseh športnih panogah. Njegove ideje so v uporabi še danes. Svetovni pokal v smučarskih skokih na TV-zaslonih ne bi bil tak, kot ga poznamo, če ne bi bilo Bena. Njegova vloga pri smučanju je segla visoko v mednarodne kroge. Beno je bil reden član ekip, ki so za televizijske gledalce ustvarjale prenose z olimpijskih iger. Spoštovan in trd sogovornik je s svojim pronicljivim pogledom o svojih idejah prepričal tudi ugledne tuje strokovnjake, so med drugim zapisali pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS).

Več kot 50 let je krojil zgodovino radia in televizije na Slovenskem, segel je čez slovenske meje in se tudi v tujini uveljavil kot strokovnjak za televizijski medij, predvsem na športnem področju. Bil je edini Slovenec, ki je dobil "trojček" uglednih priznanj: Bloudkovo, Tomšičevo in Prešernovo nagrado.

"Mik in čar neposrednega TV-prenosa je nedvomno to, da se vse dogaja v živo, vse je neposredno, tu ni igranja. Vse se dogaja tako kot v samem življenju," je Hvala povedal Slavku Hrenu v oddaji Velika imena malega ekrana, ki je premiero doživela 2006.

Izumitelj "slow motiona" v športu
Njegova je bila iznajdba ponovnega predvajanja v t. i. "slow motionu", torej počasnem posnetku, za katero pa si ni želel lastiti zaslug, saj je vedno poudarjal, da je bila rezultat skupinskega dela s tehničnimi strokovnjaki iz hiše. To se je zgodilo, ko so pred svetovnim prvenstvom v hokeju na ledu leta 1966 začeli razmišljati, kako bi bilo mogoče podčrtati najbolj dramatične dele neke hokejske tekme.

"Ker je najbolj dramatični del hokejske tekme gol in če kot gledalec zamudiš gol v dvorani, je neponovljivo," je razmišljal v omenjeni oddaji. Če si ga zamudil kot gledalec pred TV-zaslonom, je bilo do takrat tudi neponovljivo. In tako so si izmislili slovensko različico repeticije golov, ki je potem dobila več različic. "Danes obstaja slow-motion, pa superslow-motion, pa ..." je našteval Hvala.

Oddajo si v celoti oglejte v priloženem posnetku na desni, morda pa vas zanima tudi prispevek Polone Bertoncelj iz leta 2009, v katerem se je Beno Hvala spominjal dolgoletnega televizijskega dela v Planici.

Smučarski delavci so ga vzeli za svojega, čeprav je režiral in delal v vseh športnih panogah. Njegove ideje so v uporabi še danes. Spoštovan in trd sogovornik je s svojim pronicljivim pogledom o svojih idejah prepričal tudi ugledne tuje strokovnjake. "Žalujemo, ker smo izgubili iskrenega prijatelja in iskrivega sogovornika, polnega idej, ki so naš šport naredile tako čudovit. Beno, pogrešali te bomo, a nikoli pozabili!" so še zapisali pri SZS-ju.

Mik in čar neposrednega TV-prenosa je nedvomno to, da se vse dogaja v živo, vse je neposredno, tu ni igranja. Vse se dogaja tako kot v samem življenju.

Slovo televizijske legende