Poleg tega, da je bil nepogrešljiv član ekipe, ki je fantazijske romane J. R. R. Tolkiena prelila v šest filmov, je Lesnie podpisan tudi pod vrsto drugih uspešnic, med katerimi so Vzpon Planeta opic, Zadnji gospodar vetra in Jaz, Legenda z Willom Smithom. Leta 2002 je svojega prvega in edinega oskarja dobil za svoj prispevek k Jacksonovi Bratovščini prstana, prvemu delu Gospodarja prstanov. "Nikomur ne bi priporočal, da se loti celotne trilogije," se je takrat pošalil.

Ko sta končala prvo Tolkienovo trilogijo, sta Lesnie in Peter Jackson sodelovala še večkrat; Lesnie je za kamero stopil za King Konga, za The Lovely Bones in seveda spet za trilogijo Hobit.

"Andrewa se bomo vedno spominjali kot čudovitega, skrbnega človeka, ki se je nenehno oziral na tehnike okrog sebe, ki je bil vedno razpoložen za šale in ki je ljudi spravljal v dobro voljo tudi, kadar je bil položaj najbolj stresen," sta na Facebook zapisala Richard in Tania Taylor, lastnika Jacksonove produkcijske hiše na Novi Zelandiji. Sam režiser se za zdaj na prijateljevo smrt še ni javno odzval.

Lesniejev zadnji projekt je bil pravkar (v omejeni distribuciji) izdani film The Water Diviner v režiji igralca Russlla Crowa. "Grozna novica od doma," je Crowe tvitnil včeraj. "Mojster luči, genij Andrew Lesnie, je umrl."

Lesnie je kariero začel kot asistent snemalca pri grozljivki Patrick (1978) in leta 1980 posnel dokumentarec o vrnitvi Arnolda Schwarzeneggerja k bodybuildingu. V osemdesetih je snemal glasbene videospote, tudi za INXS, UB40 in Mental As Anything.

Lesnie, ki je živel in delal v Sydneyju, je redno sodeloval tudi z režiserjem Georgeem Millerjem. Poleg je bil pri snemanju dokumentarca o nastajanju Millerjevega Pobesnelega Maxa - in na podlagi tega je, zanimivo, dobil službo v ekipi družinskega filma Pujsek Babe.

Kaj ima Pujsek Babe skupnega z Gospodarjem prstanov?
Peter Jackson je Lesnieja najel po tem, ko je videl oba filma o nadobudnem malem pujsku. "Nikoli nisem sodeloval z njim ali ga vsaj srečal, ampak posnel je oba filma o Babu in fantastično se mi je zdelo, kako je s pomočjo osvetlitve od zadaj in naravne svetlobe dosegel skoraj čaroben učinek," je Jackson leta 2004 razložil v nekem intervjuju. "Pujsek Babe je imel tisti pridih veličine, ki sem ga hotel doseči."

Poleg tega, da je dobil oskarja, je Lesnie leto pozneje osvojil še nagrado bafta, tokrat za Vrnitev kralja, še predtem pa leta 1997 nagrado Ameriškega filmskega inštituta za fotografijo (za film Doing Time For Patsy Cline).