"Vsi štirje glavni igralci bi se radi vrnili k projektu in ponovili svoje vloge," je potrdil Danny Boyle. Foto:
Ewan McGregor v Trainspottingu
Welsh je v devetdesetih neusmiljeno postavil ogledalo pred brezciljno, izgubljeno in z mamili zasvojeno mladino delavskih predmestij.

"Vsi štirje glavni igralci bi se radi vrnili k projektu in ponovili svoje vloge," je Danny Boyle potrdil za spletni portal Deadline. "Zdaj je samo še vprašanje tega, da moramo uskladiti vse njihove urnike, ker je komplicirano, ker dva izmed njih v Ameriki snemata TV-nadaljevanke." Naj spomnimo: leta 1996 so v Trainspottingu "zadete" protagoniste odigrali Ewan McGregor, Ewen Bremner, Jonny Lee Miller in Robert Carlyle. (Miller trenutno v seriji Elementary igra Sherlocka Holmesa, Carlyle pa je del redne zasedbe nadaljevanke Once Upon A Time.)

Scenarij za novi film se Boylu zdi "sijajen"; po predlogi romana Porno Irvina Welsha ga je za veliko platno priredil John Hodge. Doslej je bilo vse v povezavi z nadaljevanjem Trainspottinga, neizprosnega portreta edinburških narkomanov izpred dvajsetih let, le napletanje govoric in želja oboževalcev, zdaj pa se zdi, da je projekt še kako živ. Boyle je vestičko razkril na filmskem festivalu v Telluridu, kjer je premiero doživel njegov novi biografski film, Steve Jobs, in kjer so mu podelili priznanje za njegov prispevek k filmu. (Mimogrede, prvi kritiki Michaelu Fassbenderju za vlogo Jobsa že napovedujejo oskarjevsko nominacijo.)

Malo manj ljudi kot sloviti Trainspotting je verjetno prebralo njegovo neuradno nadaljevanje iz leta 2002, Porno. Nasilni sociopat Begbie, privlačni odvisnik Sick Boy in seveda protagonist Renton se deset let po dogodkih iz prejšnjega romana znajdejo v svetu pornoindustrije; težko uporabo heroina iz prejšnjega dela tukaj zamenja sodobnejši kokain, protagonisti pa so "za spoznanje bolj ambiciozni, lucidni in imajo malo bolj 'pospravljena podstrešja' kot v Trainspottingu, romanu, ki je popisoval verjetno najbolj zj****o leto njihovih življenj", kot je predlani na obisku v Ljubljani povedal kar sam Irvine Welsh.

Roman je nastal, se spominja Welsh, skoraj proti njegovi volji. "Toda liki imajo včasih lastno zgodbo, ki ti jo skušajo povedati, ti pa niti ne ... to zna biti težava. Če se vdaš in poveš zgodbo, ki jo hočejo povedati liki, lahko zaideš od prvotnega sporočila romana. Druga skrajnost pa je, da zgodbo rineš v smer, v katero noče iti ... treba je najti nekakšno srednjo pot. In včasih ugotoviš tudi, da lik preprosto ni prava oseba za določeno 'službo' v romanu in ga moraš odpustiti. Pisanje romana je kot režiranje nevidnega filma - a k sreči se je neprimernih igralcev lažje znebiti."

Porno tako sprva sploh ni bil mišljen kot nadaljevanje Trainspottinga: "Sick Boyev lik je imel najprej drugo ime; postopoma sem ugotovil, da je to on, le deset let starejši. Ni se mi zdelo smiselno, da bi pisal o nekom, ki je čisto tak kot Sick Boy, ampak ni Sick Boy ... torej sem ga spremenil v Sick Boya. In potem sem moral povedati še zgodbo vseh njegovih kolegov. Lik ti včasih res lahko sabotira celotno zgodbo."

Glede na to, da Trainspotting tudi v filmski različici danes velja za moderno klasiko in enega ključnih filmov devetdesetih, se seveda samo od sebe postavlja vprašanje, zakaj Porno, ki je star že več kot deset let, (še) ni film (še posebej ob tem, da sta snemanje nadaljevanj in "pornifikacija" vsebin še posebej močni komponenti v trenutni filmski pokrajini). Odgovor je menda preprost: nikoli se niso zares lotili scenarija, je v Ljubljani razložil Welsh.