Gre za enega največjih in najuglednejših festivalov kratkega filma na svetu in za drugi največji filmski festival v Franciji, ki se ga je že dolgo tega oprijel vzdevek „Cannes kratkega filma“. Foto: Spletna stran festivala / Juan Alonso
Gre za enega največjih in najuglednejših festivalov kratkega filma na svetu in za drugi največji filmski festival v Franciji, ki se ga je že dolgo tega oprijel vzdevek „Cannes kratkega filma“. Foto: Spletna stran festivala / Juan Alonso
Glede na prve odzive s filmske tržnice v Clermontu se pestra festivalska prihodnost gotovo obeta Prespani pomladi, študentskemu filmu Dominika Menceja, ki je na lanskem Festivalu slovenskega filma presenetljivo odnesel največ vesen, tudi tiste za najboljšo režijo, scenarij in igralko.

Gre namreč za enega največjih in najuglednejših festivalov kratkega filma na svetu in za drugi največji filmski festival v Franciji, ki se ga je že dolgo tega oprijel vzdevek "Cannes kratkega filma". Letošnje številke govorijo same zase: predstavljenih je bilo več kot 500 igranih, animiranih, dokumentarnih in eksperimentalnih del, od tega se jih je v tekmovalne programe uvrstilo kar 169. Profesionalnih akreditirancev je bilo več kot 3.000, projekcije pa si je v devetih dneh festivala ogledalo rekordnih 165.000 obiskovalcev.

Kratki film zaradi svoje odprte forme, neprimerno dostopnejše produkcije in manjše podrejenosti tržnim silnicam od nekdaj omogoča drznejši, prebojni in pogosto veliko vznemirljivejši izraz. O tem so pričali tudi številni presežki v vsakem izmed programskih sklopov. Ti se v Clermont-Ferrandu običajno vrstijo od nacionalnega, mednarodnega, eksperimentalnega do različnih stranskih tematskih ali nacionalnih izborov. Ti so se letos posvetili izjemno vitalni in eklektični produkciji znotraj sodobnega kitajskega in palestinskega kratkega filma. Prav tako je bil zanimiv program na temo kolesarstva. Ta je na veliko platno prinesel razpon mojstrovin, ki obsegajo tako filme bratov Lumiere kot proslavljeno animacijo Oče in hči ali denimo poetično dokumentarno 60 koles o quebeški kolesarski dirki leta 1965.

Na jubilejni 30. izdaji mednarodne filmske tržnice je ob stojnici Hrvaškega avdiovizualnega centra bero slovenskih kratkih metrov že drugo leto zapored uspešno zastopala in izdatno promovirala tudi stojnica Slovenskega filmskega centra. Za predstavitev filmov tujim festivalskim kuratorjem in mednarodnim distributerjem sta izšla tudi katalog in DVD z izborom iz domače sodobne produkcije.

Glede na prve odzive s filmske tržnice v Clermontu se pestra festivalska prihodnost gotovo obeta tudi Prespani pomladi, študentskemu filmu Dominika Menceja, ki je na lanskem Festivalu slovenskega filma presenetljivo odnesel največ vesen, tudi tiste za najboljšo režijo, scenarij in igralko. Kar je skupaj z dejstvom, da je Boles Špele Čadež lani požel več kot 30 mednarodnih nagrad in obveljal za enega najuspešnejših slovenskih filmov vseh časov, zgovoren dokaz, da je treba kratki film tudi v prihodnje jemati resno in ga obravnavati enakovredno celovečernemu. Vive le court-métrage! (Živel kratki film!)

Matevž Jerman; Iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS)