Peter Paul Rubens in Frans Snyders, Prometej. Foto:
Peter Paul Rubens in Frans Snyders, Prometej. Foto:

Furije so rimska različica starogrških boginj maščevanja Erinj, v evropski umetnosti pa so se prvič pojavile sredi 16. stoletja. Postavitev več kot 20 umetniških del sledi pojavu, razcvetu in opustitvi tega motiva v umetnosti.

Furije so se kot skupina v evropski umetnosti prvič pojavile sredi 16. stoletja na pobudo Marije Madžarske, sestre Karla V. iz rodbine Anžuvincev. Ta je namreč leta 1548 Tizianu naročila, naj za njeno palačo na obrobju Bruslja naslika štiri velika platna z motivom Furij.

Izbira teme je imela politično ozadje, saj so Furije, ki so bile obsojene na večno kaznovanje, ker so kljubovale bogovom, simbolizirale nemške prince, ki so uprli Karlu V., a so bili leta 1547 premagani.

Kot skupina so bile Furije priljubljen ikonografski motiv v umetnosti še naslednjih 150 let, poleg političnega pa so dobile še dodatne pomene. Od poznega 16. stoletja naprej je ta ikonografski motiv v evropski umetnosti veljal za tistega, prek katerega so umetniki dokazovali svoje mojstrstvo (z upodabljanjem štirih monumentalnih, mišičastih figur v kompleksnih položajih); obenem je bila tematika silnega trpljenja pozneje zelo blizu tudi baročni umetnosti.

Na razstavi bodo združena dela italijanskih, flamskih, nizozemskih in španskih umetnikov. Zastopani bodo Tizian, Michelangelo, Cornelis van Haarlem, Rubens, Ribera, Salvator Rosa in Langhetti. Njihova dela bodo razporejena okoli Laokonove skupine (vrhunski primer t. i. "exemplum doloris"), ki je bila vir navdiha številnim umetnikom. Razstava bo na ogled od 21. januarja do 4. maja.