Glasbena matica je leta 1882 ustanovila lastno glasbeno šolo, katere namen je bil spodbujati slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Pouk v njej je potekal v slovenskem jeziku. Foto: BoBo
Glasbena matica je leta 1882 ustanovila lastno glasbeno šolo, katere namen je bil spodbujati slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Pouk v njej je potekal v slovenskem jeziku. Foto: BoBo

Z vzgojo vrhunskih glasbenih umetnikov smo se lahko Slovenci postavili ob bok t. i. velikim kulturnim narodom.

Boris Štih
Danes v Sloveniji deluje 69 glasbenih šol, od tega 54 javnih in 15 zasebnih. Foto: BoBo

V Slovenskem šolskem muzeju bodo 10. novembra odprli razstavo, sledila bosta še slavnostni koncert in simpozij.

Poleg razstave, ki bo v šolskem muzeju na ogled do aprila prihodnje leto, bodo v počastitev jubileja 13. novembra v Cankarjevem domu nastopili učenci slovenskih glasbenih šol, simpozij pa bo 16. novembra na Akademiji za glasbo.


V sredo, 9. novembra ob 20.50 na RTV SLO 2:
Za glasbo živimo - 200 let javnega glasbenega šolstva na Slovenskem
Glasbeno-dokumentarna oddaja razkriva razgibano pot glasbenega šolstva na Slovenskem in požrtvovalno delo slovenskih glasbenih pedagogov. Po prvi javni glasbeni šoli, ustanovljeni leta 1816 pri Ljubljanski normalki (kjer je več glasbil učil en sam učitelj), se je glasbeno šolstvo skozi leta razvijalo in razraščalo z glasbenimi šolami pri Filharmonični družbi (1875) in Glasbeni matici (1882), pozneje pa s prvim glasbenim konservatorijem (1919) in Glasbeno akademijo (1939). Osrednja rdeča nit oddaje so glasbeni pedagogi, ki so svojo ljubezen do glasbe prenašali na učence, v oddaji o svojem pedagoškem delo spregovorijo Tomaž Habe, Robert Kamplet, Ana Kavčič Pucihar, Peter Napret in Selma Chicco Hajdin, strokovni govorki sta dr. Darja Koter in dr. Branka Rotar Pance, o svojih spominih na začetek glasbenega šolanja spregovori tudi skladatelj Janez Matičič. Oddajo bogatijo arhivski posnetki in vizualizacije glasbe, posnete z učenci glasbenih šol nižje stopnje (Trobilni trio GŠ Franca Šturma), srednje stopnje (Godalni orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor) in višje stopnje (Dekliški zbor Akademije za glasbo). Urednik oddaje Daniel Celarec, scenarist in režiser Jernej Kastelec, direktor fotografije Marko Kočevar.


Glasbeni pouk ni bil samo domena premožnih

Prvo javno glasbeno šolo so 23. marca 1816 s statutom ustanovile ljubljanske oblasti, pouk je začela novembra istega leta. V statut so zapisali, da "se smejo v javno glasbeno šolo sprejemati le revni učenci. Bolj premožni imajo to možnost samo v primeru, da ne presežejo števila 12, medtem ko je za revne določenih 24 mest." Pouk za revne učence je bil brezplačen.

Kot so sporočili iz Zveze slovenskih glasbenih šol, prva javna glasbena šola pomeni začetek naglega razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je pripomogla k emancipaciji slovenskega naroda in prispevala k nastanku lastne države. "Z vzgojo vrhunskih glasbenih umetnikov smo se lahko Slovenci postavili ob bok t. i. velikim kulturnim narodom," je zapisal predsednik zveze Boris Štih.

V 200 letih javnega glasbenega šolstva je bilo več vzponov in padcev. Po priključitvi javne glasbene šole h glasbeni šoli Filharmonične družbe leta 1875, ko se je izkazalo očitno podpiranje nemške kulture, je Glasbena matica leta 1882 ustanovila lastno glasbeno šolo, katere namen je bil spodbujati slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Pouk v njej je potekal v slovenskem jeziku. Pozneje je iz nje nastal glasbeni konservatorij.

Po letu 1945 so bile vse glasbene šole podržavljene, z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1991 pa je bilo glasbenim šolam zagotovljeno enotno financiranje, prav tako so bile omogočene posebne oblike dela z nadarjenimi učenci.

Kako pa je s poukom v javnih glasbenih šolah danes?
Danes v Sloveniji deluje 69 glasbenih šol, od tega 54 javnih in 15 zasebnih, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Vanje je vpisanih skoraj 26.000 učencev. Dostopne so otrokom vseh družbenih slojev, ki izkažejo zadostno mero glasbenih sposobnosti, učenci pa dosegajo visoke uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih in po končanem šolanju zasedajo mesta v najboljših svetovnih orkestrih.

Obletnica je "čas za razmislek, zakaj je potrebno, da kot družba čuvamo pridobitve naših prednikov in ohranjamo javno glasbeno šolstvo, ki ne glede na socialni status nudi enako možnost izobrazbe vsem njenim članom. Če kot narod obstajamo zaradi kulture, je nujno, da prihodnje rodove še naprej izobražujemo v veji umetnosti, ki najbolj neposredno nagovarja človekova čustva," je ob tej priložnost še zapisal Štih.

Ker obstoječa mreža glasbenih šol dosega izvrstne rezultate, tako na področju poklicne dejavnosti kot ljubiteljske kulture, v zvezi napovedujejo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za njeno ohranitev v sedanji obliki.

Z vzgojo vrhunskih glasbenih umetnikov smo se lahko Slovenci postavili ob bok t. i. velikim kulturnim narodom.

Boris Štih