Premikanje meja je bilo v folklorno-plesni dejavnosti že od nekdaj vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin. Foto: Akademska folklorna skupina France Marolt
Premikanje meja je bilo v folklorno-plesni dejavnosti že od nekdaj vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin. Foto: Akademska folklorna skupina France Marolt
Za koncert Prepletanja so navdih našli v povezanosti plesne kulture urbanega in podeželskega okolja, plemiškega in kmečkega. Program 22 novih odrskih postavitev bo vseboval koreografije in plese plesnih mojstrov 18. in 19. stoletja, baletne elemente ter ljudski ples. Foto: Akademska folklorna skupina France Marolt

Koncerta v Cankarjevem domu, na katerem bodo predstavili 22 novih odrskih postavitev, se bo kot častni pokrovitelj udeležil tudi predsednik Republike Borut Pahor.
Koncert so poimenovali Prepletanja, program pa bo vseboval koreografije in plese plesnih mojstrov 18. in 19. stoletja, prepletene z baletnimi elementi, pa tudi ljudski ples z dolgo tradicijo.
Prepletanja urbanega in podeželskega
Kot so zapisali v folklorni skupini, zgodovinski viri pripovedujejo veliko zgodb o plesnem svetu tako kmečkih hiš kot salonov meščanskih petičnežev. Plesni kulturi urbanega in podeželskega okolja sta bili od nekdaj pestri in raznoliki, a vendarle povezani in prepleteni med seboj. Stroga ločnica med plemiškim in kmečkim, urbanim in ruralnim je pogosto umetno konstruirana. Prav to je postalo navdih za današnji koncert, poimenovan Prepletanja.
Premikanje meja je bilo v folklorno-plesni dejavnosti že od nekdaj vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin. Zato v svojih produkcijah radi presenečajo ter poustvarjanje ljudskega plesa, glasbe in oblačilne dediščine postavljajo ob bok sodobni odrski umetnosti.
Od treh parov do največje folklorne skupine pri nas
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil prvi slovenski etnomuzikolog France Marolt, ki je s samo tremi pari postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini. V 65 letih delovanja si je skupina s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, prislužila številna priznanja in nagrade, med njimi zlati častni znak svobode RS.
Skupino, ki je del Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, trenutno sestavlja 125 članov, razdeljenih v tri plesne skupine in dva glasbena orkestra. Umetniški vodja skupine je Tomaž Simetinger, ki je vodstvo prevzel od Mirka Ramovša. Skupina med letom izvede več kot 60 koncertov, krajših nastopov in delavnic ter številne samostojne projekte.