Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 63 glasov
Ocenite to novico!
Pa smo ga dočakali. Koncert, na katerega si nismo že leta upali niti pomisliti - tako tisti, ki so imeli to srečo, da so jih slišali še v živo, kot tisti, ki smo jih odkrili nekoliko pozneje.
Veliko vrnitev skupine so sicer napovedovali že za 1. december lani, ko bi morali fantje na oder stopiti kot predskupina Pankrtov, a čeprav je bil takrat marsikateri oboževalec zaradi odpovedi razočaran, je treba priznati, da se je tako vendarle bolje izteklo. Aleš Češnovar, Igor Dernovšek, Robert Likar, Tomaž Bergant Breht, Tanja Ukmar in Borut Marolt, ki je prepričljivo zamenjal Primoža Habiča, so si za veliko vrnitev zaslužili kaj več kot le nastop predskupine.
To potrjuje tudi navdušenje občinstva, ki je včeraj napolnilo Križanke in bučno pozdravilo svoje idole iz časa, ko je Sloveniji še "vladal" punk. Da ne bo pomote, če je kdo misilil, da so se na koncertu zbrali le "stari punkerji", ki so prišli "zganjat" nostalgijo na mirnem koncertnem večeru, so se precej zmotili. Nieti so si prislužili pozornost tako tistih oboževalcev, ki so se v 80. letih že zavedali svoje biti in pridno spremljali slovensko glasbeno sceno, kot številne mlajše obiskovalce, ki v skoraj obvezni črni opravi še danes dokazujejo ali pa vsaj skušajo dokazati, da punk ni mrtev.
Za uvod Zablujena generacija in Jani Kovačič
Na oder so nekaj minut po napovedanem začetku koncerta najprej stopili idrijski punkerji Zablujena generacija, ki so svojo nalogo, da je treba pred velikim nastopom ogreti občinstvo, vzeli zelo resno, pri tem pa jim je več kot uspelo. Križanke so postajale vse bolj polne in seveda tudi glasne in z uspešnicami, kot so Pozitiv vabrejšan, Kdo Hoče Plesati Z Menoj?, priredbo šankrokovskega Metulja in skladbami iz zadnjega albuma Mi smo stare pizde, so mladi glasbeniki dobro pripravili teren, ko je nanj stopil še en stari maček, Jani Kovačič. Ta je, kot se je sam pošalil, z žaganjem nabito ozračje nekoliko umiril in sedeč na stolu nasmejal tiste pozornejše poslušalce, zbrane pa pripravil k petju, ko je nanizal stare skladbe, kot so Žare Lepotec, Škoflca in seveda Delam kot zamorc.
Na oder stopi Jonas Ž.
Nato pa je šlo zares. Ozračje je postajalo vse bolj napeto in vzklikanje občinstva "Hočemo Niete" je prekinil prihod Jonasa Ž., ki se je spomnil daljnega leta 1984, ko so Nieti stali na istem odru, občinstvo pa je bilo nekoliko drugačno. Spomnil se je Perčija Gnusa, Igorja Vidmarja in ... pa kaj bi ponavljali, raje si oglejte priloženi videoposnetek.
Brez Tanje Ukmar ne bi šlo
Fantje so stopili na oder in zaigrali vse svoje največje uspešnice, ki so jih zbrali tudi na albumu Bil je maj, ob teh pa seveda tudi nove skladbe, kot je Strah in krik. Toplih pozdravov je bila deležna tudi Tanja Ukmar, ki se je zasebi med drugim pridružila pri skladbah Perspektive, Vijolice in Umiranje. Svetlolaska v živordeči obleki pa vsekakor ni skrivala, da je tega trenutka najbrž vsaj tako vesela kot glasno občinstvo, iz katerega ji je tu pa tam pomahala kakšna roka ali vzklik, ona pa je prijazno vrnila pozdrav.
| Ste bili tudi vi včeraj v Križankah? Pridružite se ostalim uporabnikom Mojega spleta in tudi sami objavite svoje fotografije in posnetke s koncerta. |
Bil je maj in spomin na Habiča
Med skladbami, ki so požele največ navdušenja, so bile Lep dan za smrt (z znatno največjo prednostjo seveda), že omenjene Vijolice in Depresija. Ko se je večer prevešal h koncu, so fantje zapustili oder, ob vrnitvi pa je Češnovar spomnil, da tudi tega koncerta ne bi bilo, če ne bi bilo Habiča, in tako so umrlemu pevcu posvetili skladbo Bil je maj. Sledila je še skladba Februarja in po bisu je, kot je opozoril Marolt, zmanjkalo skladb, ki bi jih zaigrali. Pa so ponovili največji "uspešnici" in še enkrat dvignili Križanke, najprej s skladbo Lep dan za smrt, nato pa z Vijolicami.
Dobro nasledstvo Primoža Habiča
Borut Marolt je dobro opravil domačo nalogo in pohvalno prevzel nikoli lahko breme nasleditve pevca, ki se je občinstvu že davno usidral v srce. Ne le da je njegov vokal precej podoben Habičevemu, tudi z vsemi vmesnimi vzkliki in samo svojo pojavo je posrbel, da so se zbrani z lahkoto vrnili nazaj, ko je na odru stal Primož Habič.
Ljubitelj skupine mi je po nastopu v Orto baru omenil, da je bil koncert bolj kot nekakšen "tribute koncert" Nietom. Mogoče bi kdo podobno ocenil tudi tega v Križankah, a takšna oznaka niti ni nujno negativna, saj smo, roko na srce, na natanko tak koncert čakali vse od leta 1991. In brez skrbi, ni zadnji, kot je za MMC po koncertu povedal Dernovšek, se jeseni obeta tudi turneja po slovenskih klubih.
Maja Kač in Blaž Kosovel
lp
brez besed, kapo dol, fantje so zmagal, tanjin vokal pa se zmeri fenomanelen
zive kegende
hvala NIET
Uau, je vse kar še lahko dodam....
ampak je bil koncert vseen super doživetje
pa vsaka čast fantom in tanji da so se res uiber super prštimal in odigral fenomenalno
Drugač pa super koncert, res da bolj tribute. NIET feat. NIET :)
pejt u piz.. mater stara stara