75-letni starosta folk-rocka na odru ni omenjal nagrad, niti ni govoril o čemer koli drugem. Dylan je namesto tega ponovil repertoar s festivala Desert Trip prejšnji teden. Izvedel je več skladb iz 60. in 70. let, ki so že klasika, kot so Rainy Day Woman, #12 & 35, Tangled Up in Blue, pa tudi nekaj novejših skladb, kot je Make You Feel My Love z albuma Time Out Of Mind, ki je izšel leta 1997.

Prvi kantavtor, ki je prejel Nobelovo nagrado za svoja besedila, je na oder stopil v sivi obleki z bisernim leskom, z značilnim raskavim glasom izvajal svoje pesmi, ob tem pa ob spremljavi svoje petčlanske skupine igral klavir, kitaro in harmoniko.

Majhno priznanje ponosa?
Med skladbami na odru ni klepetal ali kako drugače animiral občinstva, temveč so ugasnili luči. Ignoriral je ovacije in tudi klice nobelovec iz občinstva. Potem ko se je po bučnem aplavzu znova vrnil na oder, je morda vendarle pokazal spoštovanje do nagrade: odstopil je od repertoarja festivala Desert Trip in ob aplavzu 2.000-glave množice izvedel svojo legendarno Blowing in the Wind.

Koncert je sklenil z besedilom, ki si ga je izposodil od še ene ameriške glasbene legende, Franka Sinatre, s pesmijo Why Try To Change Me Now s svojega lanskega albuma Shadows od the night. Zatem se je rahlo priklonil, nato pa odkorakal z odra.

Joan Baez o kanonizaciji
Se je pa na ugledno nagrado odzvala Dylanova tesna sodelavka in nekdanja partnerica, glasbenica Joan Baez. "Nobelova nagrada za literaturo je še en korak na poti k nesmrtnosti Boba Dylana," je zapisala na družbenem omrežju Facebook. "Uporniški, odmaknjen, nepredvidljiv umetnik je pravi za Nobelovo nagrado," je dodala. Njegovo nadarjenost je opisala kot neprekosljivo in zapisala še, da od vseh pesmi, ki jih je izvajala, nobene niso bolj ganljive, globoke, temne, skrivnostne, nimajo toliko lepote in humorja kot Bobove.