Ljubimec iz omare na vinilu zveni še bolje kot v izvirni različici, pravi Zoran Predin. Foto: BoBo
Ljubimec iz omare na vinilu zveni še bolje kot v izvirni različici, pravi Zoran Predin. Foto: BoBo
Kot zanimivost velja omeniti, da je s črnimi pikami posuti notranji ovitek plošče hudomušen poklon spodnjicam, ki so jih člani zasedbe v tistem času nosili pod oblekami in so jih po "špilih" redno tudi pokazali občinstvu. Morda se ob izidu vinilke spet podajo na nekaj odrov in si omislijo podobne oprave, so se pošalili. Foto: Jane Štravs
Predin in Mar Django Quartet (manjkal je bobnar Gašper Bertoncelj) so po 20 letih še vedno uglašeni. Foto: BoBo

Štajerski trubadur je v torek v Klubu Daktari skupaj z zasedbo Mar Django Quartet, s katero je posnel album Ljubimec iz omare, za predstavnike sedme sile v živo izvedel nekaj pesmi z omenjene plošče. Na ta način je predstavil ponovno izdajo tega ikoničnega albuma, ki je ob 20-letnici izšel še v vinilni obliki. V kvartetu v postavi Vitalij Osmačko, Saša Olenjuk in Nikola Matošič je manjkal bobnar Gašper Bertoncelj, ki je zbranim poslal simpatičen videopozdrav iz Izraela, kjer živi in dela zdaj.

Na "minikoncertu" v intimnem vzdušju, ki ga je odprla naslovna Ljubimec iz omare, ni šlo pa niti brez odmevne Brez golobčka ni Benetk, pesmi, ki je po besedah avtorja pogosto narobe razumljena, se je Predin naglas spominjal, da je album nastajal v času, ko je razmišljal, da se od glasbenega ustvarjanja, po kakršnem je bil poznan dotlej, poslavlja, prav o tem govori komad Častni krog. ("To je žur hipijev za mir. To je moj gimnazijski pir. Kitara je moja ljubica. Potem je postala kruh. Njen bič je že dolgo gluh. Zdaj nas bo nežno božala.")

Analogni Predin za digitalno dobo
Za MMC je po nastopu pojasnil, da je šlo pravzaprav za to, da mu je javnost, ko se je odmaknil od rokerskega žanra, očitala, da se je pomehkužil, da "ne zna več", a si je nato sam dokazal, da ni tako. Prav Lačni Franz, njegov izvorni bend, zdaj sicer v pomlajeni zasedbi, ostaja ventil, skozi katerega se najlažje in najbolj prvinsko izraža. Prepričan je, da mora zasedba, da bi lahko dobro delovala, dihati kot celota, člani se morajo medsebojno dopolnjevati in navdihovati.

Kako pa se "stari maček" slovenskega glasbenega prizorišča znajde v digitalni dobi, saj je dandanes v studiih najti več računalnikov kot inštrumentov? "Analogno," brez premisleka dahne aktualni Ježkov nagrajenec, ki se je poleg oznak skladatelj in pevec, kantavtor, besedilopisec, občasno pa tudi književni avtor, uspešno preizkusil tudi kot šansonjer. "Na začetku sva vedno samo jaz in kitara, včasih najprej besedilo, včasih najprej glasba. A vedno se pesmi rodijo na ta način." Digitalno obdelavo prepušča mlajšim kolegom, prav gotovo pa je napredek tehnike omogočil tudi to, da Ljubimec iz omare danes na vinilu zveni še bolje, kot je na zgoščenki pred 20 leti, obljublja.

Nekaj skladb z Ljubimca iz omare bo Zoran Predin zapel tudi 10. aprila prihodnje leto na gala koncertu v Cankarjevem domu, s katerim bo praznoval 40-letnico svoje glasbene kariere.