Na dogodku Sono Mobile Cageevo glasbo v živo izvaja slovenska pianistka Nina Prešiček (na fotografiji), ki je končala študija klavirja na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu, izpopolnjevala pa se je v Franciji (Therese Dussaut), Avstriji (Jorg Demus), Nemčiji (Arbo Valdma) in  ZDA (John Perry). Pri projektu sodelujeta še slovenska umetnika, ki se ukvarjata s sodobnimi umetnostmi, Neven Korda in Peter Ličen. Foto: Moderna galerija
Na dogodku Sono Mobile Cageevo glasbo v živo izvaja slovenska pianistka Nina Prešiček (na fotografiji), ki je končala študija klavirja na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu, izpopolnjevala pa se je v Franciji (Therese Dussaut), Avstriji (Jorg Demus), Nemčiji (Arbo Valdma) in ZDA (John Perry). Pri projektu sodelujeta še slovenska umetnika, ki se ukvarjata s sodobnimi umetnostmi, Neven Korda in Peter Ličen. Foto: Moderna galerija

Prešičkova v prostorih Moderne galerije v sodelovanju s scenografom Petrom Ličnom ter videastom Nevenom Kordo ustvarja edinstveno glasbeno-vizualno izkušnjo z imenom Sono Mobile, ki povezuje Cageeve kompozicije in delo še enega velikana ameriške avantgarde, kiparja Alexandra Calderja.

Svoboden pristop h glasbi
Na okrogli mizi ob odprtju dogodka, ki je povezave med Cageem in Calderjem osvetlila na teoretski ravni, je muzikolog Gregor Pompe poudaril, da je John Cage (1912-1992) danes še vedno ime, ob katerem se številnim poraja vprašanje, ali sploh imamo opravka s skladateljem. Po njegovem mnenju je Cage odločilen avtor za ustvarjalnost druge polovice 20. stoletja in to ne le za področje glasbe, temveč tudi za gledališko in likovno umetnost.

Za Cageev poseben odnos do glasbe je bila po njegovih besedah pomembna misel njegovega učitelja skladatelja Arnolda Schönberga, da nima nobenega občutka za harmonijo. Sicer pa je Cage vpeljal svoboden odnos do umetnosti, s čimer je vanjo vpeljal naključje, poleg tega pa še emancipacijo zvočnosti, ko je lahko katera koli zvočnost postala skladateljev material. Cage je začel tudi povezovati gledališkost in glasbo in prav te ideje so bile prelomne za razvoj umetnosti 20. stoletja. "Ne razumem, zakaj se ljudje bojijo novih zamisli. Jaz se bojim starih," je nekoč dejal Cage.

Pionir tolkalstva
Cage se je rodil leta 1912 v Los Angelesu. Njegov pionirski in neprecenljiv prispevek k razvijanju tolkal in tolkalne glasbe ga uvršča med vodilne skladatelje za tolkala. Njegov učitelj je bil pionir atonalne in serialne glasbe Schönberg. Med Cageeva najbolj poznana dela sodi konceptualna skladba, poimenovana 4'33 iz leta 1952. Kompozicija ima tri stavke, v katerih ni nobenega namerno ustvarjenega zvoka.

"Dvanajsturni laboratorij v Moderni galeriji bo združeval izkušnjo zvoka in forme v prostoru, ne glede na stvarno lokacijo posameznega elementa, in bo poizkušal neobremenjeno s stvarnostjo izkušnje preseči izrazno moč posameznega dela celote in izhodiščnega dokumentarnega zapisa," so v festivalski knjižici zapisali o projektu Sono Mobil, ki poteka v sklopu jubilejnega 60. festivala Ljubljana.

Dvanajst ur zvokov Johna Cagea v Moderni galeriji
Dvanajst ur zvokov Johna Cagea v Moderni galeriji