Predsednica Sindikata slovenskih glasbenikov Tinkara Kovač je dejala, da v dnevnih programih delež slovenske glasbe skoraj ne presega 10 odstotkov. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Predsednica Sindikata slovenskih glasbenikov Tinkara Kovač je dejala, da v dnevnih programih delež slovenske glasbe skoraj ne presega 10 odstotkov. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
false
Nekateri radijski uredniki predlogu niso naklonjeni, menijo, da zaradi sprememb mladi ne bodo nič več poslušali slovenske glasbe. Foto: BoBo

Tak je predlog koalicije, o katerem bodo jutri v okviru zakona o medijih odločali poslanci. Na parlamentarnem odboru za kulturo 13. januarja je bil po predstavitvi različnih predlogov sprejet koalicijski predlog, s katerim so zadovoljni vladna stran in glasbeniki, ne pa glasbeni uredniki in lastniki radijskih postaj.

"To pomeni, da bodo lahko slovenski glasbeniki tudi med seboj konkurirali, to bo spodbuda za slovenske glasbenike, da bodo proizvajali dobro glasbo," je po sprejetju predloga na parlamentarni seji zatrdila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Predsednica Sindikata slovenskih glasbenikov Tinkara Kovač je sprejeti predlog pozdravila, a dodala, da to še ni dosežen cilj. "Vsi smo si bili enotni, da je slovenske glasbe v radijskih programih vedno manj: v dnevnih programih skoraj ne presega 10 odstotkov. Med 100 najbolj predvajanimi skladbami so 3, 4 slovenske. To ni problem le slovenskega jezika in kulture, ampak tudi konkreten problem finančnih tokov. V 10 letih se je v Sloveniji razvil poslovni model, v katerem se služi s predvajanjem tuje glasbe, požrešnost po teh zaslužkih pa izrinja slovensko glasbo."

Radijski uredniki predlogu niso naklonjeni, menijo, da zaradi sprememb mladi ne bodo nič več poslušali slovenske glasbe. "Okus ljudi je na koncu kralj. V dobi interneta ne morete več vzgajati, lahko samo zaprete internet in rečete, mi bomo odločali. Zato je ta kvota, ki jo je predlagalo ministrstvo, je zgornja meja, če želimo konkurirati svetovni produkciji," pravi lastnik več radijskih postaj Leo Oblak, ki pravi, da že danes 80 odstotkov radijskih postaj presega kvote slovenske glasbe v svojih programih.

Kot je poročala Nataša Lang za Radio Slovenija, bo morebitna nova ureditev glasbenih kvot močno zarezala v glasbeno podobo nacionalnih radijskih programov, opozarja glasbeni urednik na 1. programu Radia Slovenija Rudi Pančur. "Kljub temu da je domače produkcije kar nekaj, ni vsa dovolj kakovostna, tako da bi se lahko tudi na tem področju znašli v stiski." Za nacionalne programe sicer velja, da morajo v svojih programih vrteti 40 odstotkov slovenske glasbe (za komercialne pa 20 odstotkov).

Visok delež domače glasbe v novem časovnem okviru bo po Pančurjevem mnenju zmanjšal raznolikost glasbene ponudbe. "V tem časovnem intervalu, med 6. in 18. uro, ko bi morali predvajati tako visok delež slovenske glasbe, ne bi imeli dovolj raznovrstne in bi si radijske postaje postale preveč podobne."

Ob tem velja omeniti še, da se spremembe 86. člena ne uporabljajo za radijske in televizijske programe, ki so namenjeni madžarski ali italijanski narodni skupnosti, in za 3. program Radia Slovenija - program ARS.

Seja programskega sveta RTV
Glasbene kvote bodo tudi ena od tem današnje seje programskega sveta, ki prinaša predstavitev predloga strategije razvoja RTVS za obdobje 2016-2020. Poleg tega bo programski svet razpravljal o vodenju radijske oddaje Studio ob 17-ih, ki je bila na sporedu 23. decembra. "V njej je bil gost tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ki pa mu voditeljica Jolanda Lebar 25 minut ni dala besede, zaradi česar je studio zapustil. Očitek je, da je bilo ravnanje voditeljice neprofesionalno in neetično," je dejal predsednik sveta Mitja Štular.

Po njegovih besedah se bo programski svet RTVS seznanil še z enim zapletom, ki pa je povezan s postopkom imenovanja odgovornega urednika drugega radijskega programa. Pri tem je prišlo do dveh predlogov - direktor radia Miha Lampreht je predlagal kandidata Mirka Štularja, ki pa ni dobil podpore programskih delavcev. Njihova izbira je bila namreč kandidatka Uršula Majcen, ki jo je tudi predlagala skupina programskih delavcev.

"V takšnem primeru statut predvideva, da daje soglasje tudi programski svet. Zaplet se je začel zaradi različnih interpretacij statuta glede načina, na katerega mora biti izkazan predlog programskih delavcev, in se nadaljuje z objavo novega razpisa, čeprav prejšnji domnevno še ni bil regularno zaključen," je nastali položaj pojasnil Štular.