Po mnenju priznanega pedagoga Petra Feuchtwangerja je “Slovenija lahko ponosna na tako sublimno umetnico«, kot je Marina Horak. Foto: Imago Sloveniae
Po mnenju priznanega pedagoga Petra Feuchtwangerja je “Slovenija lahko ponosna na tako sublimno umetnico«, kot je Marina Horak. Foto: Imago Sloveniae

Tri priznane slovenske umetnice bodo koncert samospevov izvedle v spomin na letošnjo 150-letnico Straussovega in 100-letnico Simonitijevega rojstva. Prireditev v okviru festivala Imago Sloveniae se bo zgodila nocoj ob 20.00.

Katja Konvalinka je diplomirala iz klavirja in petja na ljubljanski Akademiji za glasbo ter v Gradcu magistrirala iz opernega in koncertnega petja. Nastopila je v opernih hišah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem ter med drugim sodelovala z orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV. Zadnji dve leti vodi Slovensko komorno glasbeno gledališče.

Irena Yebuah Tiran je diplomirala in magistrirala na salzburškem Mozarteumu. Debitirala je v ljubljanski Operi in sodelovala z orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoniki RTV, Bavarskim radijskim orkestrom, ansamblom Klangforum. Kot članica vokalnega ansambla Nova na Dunaju je pela na festivalih v Salzburgu, Bregenzu, Styriarte, Wien Modern in drugih

Marina Horak je študirala v Ljubljani, Münchnu, Parizu in Londonu. Od leta 2003 je profesorica na Akademiji za glasbo, obenem koncertira doma in v tujini. Nastopala je po vsej Evropi, v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Indiji, Maleziji, Bruneju, Hongkongu, Singapurju in v ZDA ter bila gostja mnogih mednarodnih festivalov, so sporočili z Imaga.

Od pozne romantike do uglasbitev slovenskih literarnih klasik
Richard Strauss (1864-1949) je bil eden vodilnih skladateljev in dirigentov pozne romantike in zgodnjega modernizma. Danes slovi predvsem po svojih operah in samospevih. Skupaj z Gustavom Mahlerjem je pomenil nadaljevanje slogovno napredne tradicije nemške romantike na čelu z Richardom Wagnerjem, za katerega sta bila značilna prefinjena orkestracija ter bogat harmonski jezik.

Rado Simoniti (1914-1981) je uglasbil številna besedila slovenskih pesnikov, med drugim Alojza Gradnika, Mateja Bora, Iga Grudna, Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha, podpisal je tudi glasbo za neuradno primorsko himno Vstajenje Primorske. Njegov opus obsega okrog 600 del, predvsem samospevov in zborovskih pesmi - tako lastnih del kot priredb ljudskih pesmi.