Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 137 glasov Ocenite to novico!
false
Koncert bo v celoti povezovala Svetlana Makarovič, "epski bo po vsebini in tudi dolžina ne bo zanemarljiva", obljubljata založba Sanje in Kino Šiška. Foto: Matej Pušnik
       V vsakem žanru lahko obstajajo umetnine, tudi v žanru popevke, celo v žanru veselične glasbe. Redkokdaj.       
false
Ustvarjalci projekta so vse albume ponovno masterirali in restavrirali iz originalnih matric. Foto: Založba Sanje
       Ne maram govoriti, da je nekdo kot pesnik ničla. Samo če po vsej sili hoče slišati moje mnenje, mu to povem.       
false
Kot šansonjerka Makarovičeva prepleta zasebno in družbene teme, osebno izpovednost in družbeni angažma, nežne in udarne pesmi. Foto: Založba Sanje
       Grenkobo je treba najprej preboleti, potem pa šele o njej začeti pisati verze. Če začneš pisati z žalostjo in s solzami v očeh, napisano ne bo kaj prida.       
false
"Kar je bilo, je bilo, nočem gledati nazaj." Foto: Založba Sanje
       Trajalo bo še, preden bo pravica do evtanazije uzakonjena … Tega seveda ne bom dočakala, razen če me bo kdo s kolom pobil!       
false
Poleg šansonov je pisala tudi besedila za popularne popevke, na katere pa gleda malce zviška. Položnice je bilo pač treba plačati. Foto: Založba Sanje
       Bognedaj, da bi vse skušala odpeti sama, ker bi kdo najbrž res poklical policijo. S tem kadilskim glasom pa res ne!       
false
Makarovičeva, ki se je rodila leta 1939 v Mariboru, je leta 1968 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sprva je igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem, od leta 1970 pa je svobodna umetnica. Foto: Založba Sanje
false
Javnost se je večkrat odzvala na njeno dojemanje Slovencev, ki jih pogosto označuje za ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne. V satiričnih pesniških zbirkah, kakršna je Pesem o Sloveniji za tuje in domače goste, podobo "Slovenceljnov", kot jih imenuje, slika kot samoljubno, primitivno, navznoter agresivno in navzven naivno. Foto: Založba Sanje
false
Umetnica, ki jo spremlja sintagma "prva dama slovenske poezije", v svoji liriki tematizira zlo in tankočutno pronica v najgloblje bivanjske stiske, erotične vzgibe in pojave zla. Foto: Založba Sanje
false
Tudi v svojih šansonih se duhovito loteva podobe Slovencev, redno pa brani predstavnike manjšin, Romov, homoseksualcev, pa tudi umetnikov in kadilcev. Foto: Založba Sanje

"Imam se za kraljico slovenskega šansona, pa če je to ljudem prav ali ne"

Intervju s Svetlano Makarovič
22. maj 2015 ob 13:21,
zadnji poseg: 22. maj 2015 ob 14:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Polna dvorana je kot črna džungla, pri kateri ne veš, iz katerega konca kaj preži nate," je v našem prejšnjem pogovoru svojo temo razkrila Svetlana Makarovič. Pa se kljub temu zdaj, ko smo mislili, da se je od izvajanja svojih antologijskih šansonov že poslovila, vrača z velikim koncertom. A opozarja: "Bognedaj, da bi vse skušala odpeti sama, ker bi najbrž kdo poklical policijo."

"Zdajle sem sredi intervjuja, potem imam naslednjega ob štirih in tako dalje do polnoči," Svetlana Makarovič po telefonu razloži eni izmed pevk bliskovito približujočega se, sobotnega koncertnega večera Kdor gleda ljudi skozi mačje oči. Pa jo pri vsem tem utrujajočem tempu v resnici moti samo eno: fotografiranje. "Komu pa se ljubi nalagati barvo na ta stari fris?" potarna, naličena kljub predhodnemu dogovoru, da se dobiva brez fotografa. "Ampak brez me pa tudi nihče ne bo gledal."

"Vélike Dame sodobne književnosti in umetniške poliglotke", če si izposodimo besede njenega prijatelja in pesnika Borisa A. Novaka, avtorice "vrhunskega, izvirnega in izrazno močnega pesniškega opusa, v katerem ni niti ene same šibke pesmi", na tem mestu ni treba posebej predstavljati. Njeno delo je preširoko razvejano, da bi ga strnili v nekaj vrstic.

Je pa Makarovičeva tudi avtorica cele zakladnice šansonov; ob njihovi izdaji v knjižni in obnovljeni zvočni podobi bodo pesmi z albumov Nočni šansoni (1984), Dajdamski portreti (1985), Večerni šansoni (1990) in Namesto rož (1999) v soboto, 23. maja, ob 21.00, zaživele tudi na odru Kina Šiška.

Svetlana bo na koncertu nekatere šansone zapela sama, druge pa bodo prevzeli njeni gostje: igralka Janja Majzelj, pianist Joži Šalej, pevki Aphra Tesla in Višnja Fičor, lutkar in glasbenik Matija Solce, dolgoletna Svetlanina prijateljica in igralka Ljerka Belak, igralec Ivan Rupnik ter pesnik in gledališčnik Andrej Rozman - Roza. Za instrumentalno spremljavo bodo poskrbeli Klemen Bračko (violina), Blaž Celarc (tolkala) in Nino de Gleria (kontrabas).

Več o koncertu, pa tudi o še čisto sveži operi, za katero je pesnica napisala libreto, in še čem, pa v spodnjem intervjuju.

Ko sem vas prvič poklicala za tale intervju, ste bili zaposleni s parlamentarnim programom. Violeta Tomič je povedala nekaj ostrih o nedavni državni proslavi, posvečeni koncu druge svetovne vojne, ne pa zmagi nad fašizmom. Izenačevanje obeh strani vodi k zgodovinskemu revizionizmu, je opozorila. Kako ste proslavo doživeli vi?
Janša je rekel, da je treba "opraviti z mitom NOB". Pa ravno njega bode tista rdeča zvezda! (Smeh.) Na uradno proslavo nisem šla, ker takih dogodkov že dolgo ne prenesem več. Bila sem na mitingu na Trgu republike, nad katerim sem bila tudi precej ogorčena. Policijska godba na pihala ni igrala nobene partizanske koračnice, ampak … Avsenika.

Že zadnjih nekaj let ste ustvarjalno zelo dejavni in obenem razpeti na nešteto strani, pa naj gre za baladne pravljice, alternativne proslave ob kulturnem prazniku in zdaj še za operatorij Deseta hči, ki je pravkar zaživel na odru ljubljanske opere. Dobite preprosto toliko zanimivih ponudb, ki se jim ne morete upreti? Ali pa gre za zavestno odločitev za intenzivno delo, dokler vam ga zdravje še dopušča? Razmišljate kdaj o svojem opusu kot o celoti, ki jo boste zapustili?
Najbrž je oboje. Ta košček življenja, ki mi še preostane, bi rada porabila tako, da kaj pustim za sabo. Ob tem se spomnim na en star rek, ki mi je blazno všeč: The older I am, the better I was. (Smeh). Kar je bilo, je bilo, nočem gledati nazaj. Pa še en pregovor, ta je iz stare slovenske slovnice iz mojih šolskih časov: Ako bi ne bil zajec nazaj zijal, ne bi ga bil pes ujel.

Vseeno pa ste vedno znali ceniti svoje delo in mu postaviti primerno ceno, pa naj je šlo za tiste čase zavidljiv honorar za pesniško zbirko Samost ali pa za bibliofilsko izdajo vaših pravljic, ki je v oštevilčeni nakladi stala tisoč evrov. Je res, da je župan Janković primaknil razliko, ko ena izmed slovenskih založb ni mogla pokriti stroškov izdaje vaše knjige?
Janković je posredoval, da je založba dobila sponzorja za to knjigo. Včasih sem postavljala precej visoke tarife, ob tem pa vedno rekla: ali ta cena ali pa gratis. No, večinoma smo potem pristali pri gratis, ampak nič hudega.

Dostopni ste tudi za medije, ki vedno znova radi pišemo o vas. Zdi se mi, da sem v teh dneh v dveh intervjujih zasledila rdečo nit: "Vsi imajo radi ta lik Svetlane Makarovič, kdo bo pa imel rad pravo mene?" Mislite, da vas niti prek umetnosti niti prek vaših objav nihče zares ne pozna?
No, to je bilo rečeno bolj v šali. Vsi me konec koncev tudi ne morejo poznati. Kdo si me seveda predstavlja čisto po svoje, kot prijazno tetico, ki spusti vse otroke k sebi - jaz pa nimam živcev za to! Poleg tega se bojim tujih ljudi in se nočem spoznavati kar z vsakomer. Včasih je novo srečanje res pomembno in dragoceno, včasih pa se izkaže za pomoto. Pa nič zato, saj to ni nobena tragedija.

Ko je nastajala opera Deseta hči, sem se spet na novo srečala z nekaterimi umetniki in z njimi delila navdušenje nad glasbo Milka Lazarja. Potem pa v časopisu preberem neko kritiko, ob kateri mi je zavrela kri. Nekdo je namreč prav nagravžno raztrgal ravno glasbo. Ne pozabi, sem rekla Lazarju, kako je Salieri pljuval po Mozartu, kako so Verdijevi navdušenci pljuvali po Wagnerju. To je normalno. Najprej preberi spodaj, kdo je to napisal. Saj ga ni prizadelo, sva pa oba osupnila. Da je bilo glasbe "preveč"! Tako je cesar na Dunaju Mozartu očital, da je bilo v njegovi kompoziciji preveč not. Pa pravi Mozart: "No, bom pa kakšne vzel ven – samo povejte, katere."

Tovrstna predstava lahko nastane samo kot posledica tesnega sodelovanja med libretistom, skladateljem in režiserjem, glasbenim vodjo in drugimi. Z Milkom Lazarjem ste že veliko delali, a vseeno. Pesnik je stereotipno figura samotnega ustvarjalca: kako vam leži timsko delo, ki ima toliko različnih komponent?
Predstava je živ organizem. Ko oddam libreto, ne postavljam pogojev, da se mora režiser držati vsake črke. Toliko ohola pa vseeno nisem.

Opera vam je gotovo pri srcu, glede na to, da ste si v mladih letih želeli biti sprejeti v operni zbor. Je bila zavrnitev takrat zelo skeleča?
Vzela sem jo kot poduk, naj ne poskušam tam, kjer nisem sposobna. Jaz in operno petje, to ne gre skupaj. Ko sem šla zdaj po dolgem času spet v opero in poslušala sopranistko v glavni vlogi Desete hčere, sem si mislila: 'Pa kako zmore?' Potem pa se je v meni spet oglasil stari cinik. Seveda, ko pa ne kadi! (Zadovoljen smeh.)

Pri meni je ljubezen do glasbe stalnica, pa tudi kritičnost ne pojenja. Nikoli ne pristopim z apriorno simpatijo h glasbi, ki je še ne poznam. A če me prevzame, se tega potem še dolgo ne morem in nočem znebiti. Glasba v novem operatoriju je mene in občinstvo prevzela tako, da smo strmeli z odprtimi usti.

Zgodbo ste na jezik položili liku dvornega norca, ki ga igra Boris Ostan. Se vidite v tej vlogi avtsajderja, nekoga, ki živi onkraj meja družbenih konvencij in ima zato svobodo, da vsakomur pove, kar mu gre?
Dvorni norec je v resnici tukaj glavna vloga, moj rezoner.

In alter ego?
Včasih pa res.

Lani ste že izjavili, da ste se petju morali odpovedati zaradi posledic, ki jih je imelo kajenje na vaš glas, in da ste svoj klavir podarili dobrodelnemu društvu. Od kod zdaj preobrat? Kako se je obrnilo, da boste na sobotnem večeru šansonov tudi sami peli, ko pa se je zdelo, da ste izvedbo svojih šansonov že predali v varne roke Janje Majzelj in drugih kolegov?
Predvsem sem nehala komponirati, glasbo za šansone sem sicer od nekdaj pisala sama. Tega sem ustvarila ogromno in enkrat je pa tudi čas, da se umaknem, mar ne?

Vsi drugi pevci na sobotnem koncertu bodo boljši, to je dejstvo. Najprej sem se odločila, da bom besedila šansonov samo govorila - potem pa so me drugi prepričali. Včeraj na vaji sem nekaj pesmi za silo odhreščala in so se strinjali, da moram peti. Upam, da občinstvo zaradi tega ne bo ušlo ali zahtevalo vstopnine nazaj.

Sem se pa odločila, da nekaj pesmi vendarle izpustimo. Če bi hoteli izvajati vse šansone, bi to lahko trajalo do jutra, zato sem se odločila, da bomo še enkrat pozneje priredili nov koncert s tistimi šansoni, ki tokrat ne bodo prišli na vrsto. V soboto bo izvajana približno tretjina vseh mojih šansonov.

Kako z dvajsetletno distanco gledate na svoje šansonjersko ustvarjanje iz osemdesetih in devetdesetih? So vsi albumi enako dobro prestali preizkus časa?
Ja. Povedala sem že, da ne pristajam na lažno skromnost. Imam se za kraljico slovenskega šansona. Marsikomu to seveda ni všeč, drugi se strinjajo … Jaz pač mislim, da mi ta krona pripada, pa če jo nosim ali ne.

Znani ste po svoji kategorični izjavi, da poleg Gregorja Strniše drugih dobrih tekstopiscev v t. i. zlati dobi slovenske popevke ni bilo. Ta doba torej po vašem mnenju niti ni bila tako zelo zlata?
No, bilo je nekaj dobrih tekstopiscev, gotovo pa nihče ni bil tako vrhunski kot Gregor.

Strniša menda nikoli ni spremenil svojega prvotnega mnenja, da je pisanje popevk "sranje", v katero ga je Jure Robežnik prepričal zgolj in samo s solidnim honorarjem. Ste tudi vi mnenja, da popularna popevka ne more na enak način kot poezija razmišljati o velikih temah transcendence?
V vsakem žanru lahko obstajajo umetnine, tudi v žanru popevke, celo v žanru veselične glasbe. Redkokdaj.

Na neki način žanr sam narekuje kakovost in resna poezija narekuje kakovost. Morda se komu zdi neznansko lahko pisati poezijo, pa ni. A prostora je dovolj za vse: za kič, za ponaredke, za oslarije, zakaj pa ne? Vedno se izogibam, da bi sodila poezijo drugih pesnikov. To ni moja stvar -nisem ne mentor in ne kritik, pedagog ali založnik. Kadar mi pošiljajo debele rokopise svojih pesmi in želijo, da bi napisala spremno besedo, preberem tri strani in raje ne odgovorim, če stvar ni zares taka, da me prevzame. Ne maram govoriti, da je nekdo kot pesnik ničla. Samo če po vsej sili hoče slišati moje mnenje, mu to povem. Po naravi nisem rada groba. Groba sem takrat, ko res ne gre drugače.

Napisali ste besedilo za pesem V Ljubljano, s katero je Marjana Deržaj zmagala na Slovenski popevki, pa Naš mali avto in uvodno pesem za Srečo na vrvici. Kakšen odnos imate danes do teh popevk?
No, tantieme prihajajo. Sicer pa se nekaterih od teh tekstov sramujem, še posebej V Ljubljanotralala, tralali, kaj je to? Napisano je bilo v naglici, ker je bilo treba tekst oddati in ker je bilo treba priti do honorarja. Od česa drugega nisem imela živeti.

Vas je pritegnil tudi vzor Strniše, s katerim sta bila takrat par? Sta si pri tem popevkarskem rimanju kdaj pomagala - najdete sebe v njegovih besedilih in obratno?
Večino tega časa sva živela skupaj in treba je bilo jesti, se oblačiti … Imela sva tudi mačkona in če si je mačkon zaželel hrenovke, jo je moral dobiti. Oba sva bila pač taka. Nekaj tekstov sem napisala namesto njega, ker je bil kdaj prehudo prekrokan in ni mogel pisati. Da ne bi zamudil roka, sem na hitro načečkala kak tekst … No ja, v sili hudič muhe žre.

Pravite, da se prava umetnost lahko rojeva le iz bolečine. Spadajo v to kategorijo tudi vaši šansoni?
Absolutno. Grenkoba v njih ni le začimba, ampak baza. Grenkobo je treba najprej preboleti, potem pa šele o njej začeti pisati verze. Če začneš pisati z žalostjo in s solzami v očeh, napisano ne bo kaj prida.

Pisanje šansonov ni kamnoseško delo, kot je to poezija, pri njihovem nastanku je tudi veliko užitka – še posebej, ker istočasno nastaja glasba. Včasih se je zgodilo, da sem najprej zaslišala glasbo ali pa vsaj ritem, šele nato je nastal tekst. Pri šansonu Kladivo in nakovalo sem na primer najprej zaslišala udarce kovaškega kladiva. Ta šanson je danes eden mojih najljubših.

Na plošči, ki sem jo prinesla s seboj za avtogram (Nočni šansoni, op. n.), je s tiskanimi črkami odebeljeno zapisano: Kulturna skupnost Slovenije izdaje plošče ni podprla. So bile te geneze plošč torej težavni procesi?
V tistih časih si imel črno piko, če si bil protirežimski, jaz sem bila izrazito protirežimska – kljub temu, da so me dvakrat vabili, nisem hotela vstopiti v partijo. Posledice seveda niso izostale. Saj mi niso storili ničesar hudega; okrog podjetij je za sponzorstva hodil Darko Klarič.

Ni manjkalo tudi tistih, ki so vaše šansone pljuvali, češ da tudi ne sodijo na nacionalno radiotelevizijo. Menda vam je nasprotoval Urban Koder kot takratni urednik za glasbo.
Urban Koder mi je hermetično zaprl vrata na televizijo, to pa zato, ker je hotel ustvariti prostor za neko drugo "šansonjerko", ki jo je takrat ustvarjal.

Drugi tak primer je bil prav promocija te plošče v Filharmoniji. Dvorana je bila natrpana in navdušenje je bilo veliko. Po koncertu sem imela v prvem nadstropju pogostitev za svoje povabljence. Naenkrat se med njimi znajde še neki nepovabljeni star komponist. Čestital mi je za krasne šansone in mi predlagal turnejo po Jugoslaviji. Seveda sem bila navdušena, krasno se mi je zdelo. Jaz bom igral klavir, vi boste šli pa tudi zraven, je rekel. "No, saj jaz bom pela." - "Ne, pela bi pa neka druga izvajalka." No, takrat sem pa bila zelo nesramna v svojem odgovoru. To si je seveda zapomnil in se je tudi vleklo …

"Mogoče pa je kriv jasmin. Morda preveč omamno diši, da se ti bolj kot kdaj zazdi: po dva in dva je ta svet skovan / in kdor je sam, je še bolj sam," pojete v melanholičnem šansonu Jasmin. V življenju ste morali prenesti precejšnjo mero stigmatizacije, ker ste se zavestno odločili za samski stan. Mislite, da je družba v tem pogledu vendarle napredovala, ali pa so tisti, ki ne producirajo malih Slovencev, v njenih očeh še vedno kanec manj vredni člani?
Majhen premik se seveda je zgodil. To, da samske ženske niso več označene kot izvržki in suha veja na drevesu družbe, je že nekaj. Tudi istospolno usmerjeni so malce bližje svojim pravicam. Seveda pa še vedno precej zaostajamo predvsem za skandinavskimi državami. To je stvar duhovnega razvoja in bo še trajalo, preden bo denimo pravica do evtanazije uzakonjena … Tega seveda ne bom dočakala, razen če me bo kdo s kolom pobil. (Smeh.)

Sobotni večer ste naslovili Kdor gleda svet skozi mačje oči. Šanson, iz katerega je ta verz vzet, nadaljuje, da tak "ve, da so ljudje mojstri laži", hinavski, zahrbtni in pretkani. To je zelo grenek predznak za koncertni večer.
Pesem je nastala na čast mačk, kot ugovor prepričanju, da so mačke hinavske. Jaz pa sem mačka in nič mačjega mi ni tuje! Otvoritveni šanson recitala pač moram odškripati sama, če je že naslovni, in s tem se je potem začela tudi ideja, da bi odpela še kakšnega več.

Sobotni koncert v KŠ boste tudi povezovali; dolžina ne bo zanemarljiva, "grozijo" v napovedniku. Težko si vas sicer predstavljam kot kakega Zorana Predina ali Djordjeta Balaševića, ki med pesmi nizata anekdote iz svojega življenja. Ali pač?
Balašević je moja velika, velika ljubezen. Ravno v soboto ima v Splitu koncert in ne morem tja! Človek je kralj šansona, ampak on zmore speljati tudi ves spremljevalni cirkus. Poje, govori o sebi - bognedaj, da bi jaz vse skušala odpeti sama, ker bi kdo najbrž res poklical policijo. S tem kadilskim glasom pa res ne!

Ana Jurc

Prijavi napako
Komentarji
fantasycamp
# 22.05.2015 ob 13:52
Za Slovence so take izjave preveč bahate in arogantne! Pri nas moraš rečt da ne veš, da si povprečen, da pač samo neki delaš...

Samo poglej njen opus, mogoče se ne strinjaš sam ženska je dala nerealno!
Prismuknjen
# 22.05.2015 ob 13:57
Ja. Njen performans v metni hiši, ko je pihala na dušo Jankoviču in ga v imenu naroda prosila za kandidaturo je res izjemen dosežek za slovensko umetnost.
teta-pehta
# 22.05.2015 ob 13:52
Štima tole u nulo. Ker "Kdor gleda svet skozi mačje oči" res stopi do Jankoviča in ga fehta za kandidaturo -.-
Ne, ne... Ni dvolična.
soleti
# 22.05.2015 ob 15:08
"Imam se za kraljico slovenskega šansona, pa če je to ljudem prav ali ne"

Men je prav vseno, upam, da ni kaj narobe z mano.
uraa
# 22.05.2015 ob 14:02
Svetlana je pa res ... taprava. Pisati o stvareh, o katerih se ne govori, o katerih nočemo govoriti in jih nočemo slišati seveda ni lahko in marsikomu ni všeč.
Ampak ona zna.
Javorovina
# 22.05.2015 ob 14:24
@VilaMalina
Ojoj, kdo bo pa šel to poslušat. ne hvala...

"Vila Malina" je ena zgodbica od Svetlane. :)
el CARTEL
# 22.05.2015 ob 14:12
svetalna mi je zakon, ker je tako dobro potrolala določene, da imajo ti še vedno travme - in se morajo oglasiti pod vsakim člankom o njej.

svetlana je slovenski kralj trolov

Javnost se je večkrat odzvala na njeno dojemanje Slovencev, ki jih pogosto označuje za ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne.

no, po večini je to dejansko res.
predvsem lede dvoličnosti in servilnosti
as_if
# 22.05.2015 ob 13:37
Edinstvena, brezkompromisna, iskrena. Svetlana FOREVER ♥
Obsidijan
# 22.05.2015 ob 14:19
"Imam se za kraljico slovenskega šansona, pa če je to ljudem prav ali ne"

V resnici je.

Kdor se ne strinja, pa naj pove, katera jo prekaša. Ne bo šlo, kajne?? :))
seržinho
# 22.05.2015 ob 14:10
@Prismuknjen

Nisem vedel, da mora biti umetnik v demokraciji nujno apolitičen oz. ne sme izražati svojih simpatij do političnih strank in njihovih voditeljev - pa naj bo to Svetlana ali Drago... pa mi (po politični usmeritvi) nista blizu ne prva ne drugi.

P.S.: Sicer pa pohvalno za MMC, da je dal tale intervju na naslovnico - zdaj bodo ljudje morda opazili, da na tem portalu obstaja tudi rubrika kultura (kjer bodo sicer komentirali vse, od politike do intimnega življenja intervjuvanega umetnika, samo sproducirane umetnosti ne).
janezslovenc
# 22.05.2015 ob 14:14
Vsaj po pravic pove kakšen je povprečen slovenc.
Ribiič
# 22.05.2015 ob 15:20
Je kraljica šansona, je pa tudi kraljica sovraštva in nestrpnosti.
povzetek
# 22.05.2015 ob 14:35
Kdor v njej ne vidi visoke umetniške kvalitete, ni prišel dlje od pravljic bratov Grimm in morale 19. stoletja. V drugi polovici 20. stoletja sta v slovenskem šansonu zares dobra le dva; Frane Milčinski - Ježek in Svetlana Makarovič.
jo-jo
# 22.05.2015 ob 14:38
Lahko bi vsaj prilimali ta uvodni šanson, ki je tudi meni eden ljubših. Zadane žebljica na glavico!

Logan
# 22.05.2015 ob 15:19
Javnost se je večkrat odzvala na njeno dojemanje Slovencev, ki jih pogosto označuje za ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne
ni dalec od resnice
Obsidijan
# 22.05.2015 ob 14:22
Popolna mojstrovina:

https://www.youtube.com/watch?v=c6dZPhuw
edE

Pa naj mi nekdo pove za boljši komad kakšne slovenske avtorice, sploh ni nujno, da je šansonjerka. Ee, ne bo šlo, kajne :))
Javorovina
# 22.05.2015 ob 14:02
Meni je prav.
luckyss
# 23.05.2015 ob 09:34
@kostolomec
Prav, pa poskusi s "Sapramiško", če so ti njena dela za odrasle "nerazumljiva" :))
povzetek
# 22.05.2015 ob 14:40
@DE(j)MOKRA(s)T
Ogledalo kaže tako vsem in prav to je njena kvaliteta. Deli po etičnih in ne političnih načelih. Le, da si povprečna levičar in desničar domišljata, da sta boljša od drugih in ker je Makarovič liberalka, si prvi misli, da se ga ne tiče, drugi pa, da ga hoče za jaj*ca zgrabiti.
Javorovina
# 22.05.2015 ob 14:33
Sploh vas ne razumem, jaz recimo se ne strinjam z nobeno njeno "politično" izjavo, ampak kaj ima to z umetnostjo?
pozitivnisvet
# 22.05.2015 ob 17:51
Boljše taki ljudje, kot pa ljudje tipa Borut Pahor, ki hočejo ugajat vsem.
Obsidijan
# 22.05.2015 ob 14:37
"Imam se za kraljico slovenskega šansona, pa če je to ljudem prav ali ne"

Dokaz:

Teci, punčka

Pomlad na tvojem grobu

Balada o T.
jože1956
# 22.05.2015 ob 14:27
Nekateri Svetlane ne marajo, ker se prepoznajo v tistem, o čem ona govori. Malce neprijetno, kaj, nihče ne vidi rad resnice o sebi.
TeksViler
# 22.05.2015 ob 15:10
Pozdravljena, luna
Ales505
# 22.05.2015 ob 14:42
Škoda, da ni šla v politiko, bi Janez večkrat kak focn dobil.
motosoul
# 22.05.2015 ob 20:32
huda teta! :)
james.bond
# 22.05.2015 ob 17:14
Nestrpnosti? Ja res je. Svetlana je nestrpna do vseg možnih oblik podlasic v človeški obliki.

Verjamem, da tiste, ki jih ogledalo prikaže v pravi luči, to zelo boli.
soleti
# 22.05.2015 ob 15:08
*vseeno
Mindmaster
# 22.05.2015 ob 14:52
babi2

Ko je dobila Prešernovo nagrado, ni prišla na proslavo, vzela pa je pokojnino, ki izhaja iz nje...


Izjemno pokojnino je Svetlana Makarovič pridobila na podlagi predloga strokovne komisije ministrstva za kulturo, sprejetega 21. aprila 1999; 29. novembra istega leta je vlada sklenila, da ji prizna izjemno starostno pokojnino za posebne zasluge na področju kulture od 1. oktobra 1999, torej še pred „sporno“ Prešernovo nagrado.

„Ko so podelili nagrado tudi patru Rupniku, so sesuli statut nagrade. Statut nagrade zahteva življenjsko delo, ne samo eno delo, ter delo, ki je bilo storjeno v državi Sloveniji, to pa je bilo delo v zasebni papeževi kapeli,“ razlaga Makarovičeva, ki tudi ni prejela nekaj manj kot deset tisoč evrov, kolikor je bila takrat finančno vredna Prešernova nagrada. (VIR)
slovencsm
# 22.05.2015 ob 14:24
Čeprav je kot osebe ne spoštujem (pljuvanje po nekaterih družbenih slojih, sovražno nastrojen govor ipd.) pa moram priznati, da je njen kulturni opus res bogat. Zanimivo, kako lahko neka oseba na eni strani tako prisrčno nagovarja otroke in se po drugi strani prostaško izraža do njej drugače mislečih.
el CARTEL
# 22.05.2015 ob 14:14
zdaj bodo ljudje morda opazili, da na tem portalu obstaja tudi rubrika kultura

dvomim.
ponavadi se komentira le s. makarović in g. vojnovića :)

osebno navala nisem videl pri drugih temah (razen če je še kaka 2. svetovna vojna ali pa kaj podobnega)
Samo Zakes
# 23.05.2015 ob 10:06
Svetlana je ena od redkih v tem narodu, ki nam je lahko za vzgled!
evaevi
# 22.05.2015 ob 21:11
Svetlana Makarovič – Odštevanka

Rdeče češnje rada jem,
črne pa še rajši.
rada grem s poti ljudem,
vsako leto rajši.
so na pragu stali, češnje preštevali,
te so moje, te so tvoje, te so pa njegove.

Rada gledam rdeči mak,
pa črnega še rajši.
rada imam temo in mrak,
vsako leto rajši.
so na pragu stali,
življenja preštevali,
ta so moja, ta so tvoja, ta so pa njegova.

Rada pojem pesmice,
psujem pa še rajši.
rada tudi kar molčim,
vsako leto rajši.
so na pragu stali,
mrliče preštevali,
ti so moji, ti so tvoji, ti so pa njegovi.
mrtene
# 22.05.2015 ob 18:56
Brez dvoma najbolj nestrpna oseba v Sloveniji
Javorovina
# 22.05.2015 ob 16:38
Oltarna slika
Kolo
Volčje jagode
Plesen
Mlinska vešča

Svetlanina poezija je predvsem žalostna, ogromno je nekih praznih zibelk in samote. Najbolj pa zadane, ko pripoveduje s tistim svojim sarkastičnim, naivno veselim tonom (je to plesen? to je plesen.). Njena prezenca je presunljiva (nenazadnje ima diplomo agrft). Žal pa so z njeno "političnostjo" obremenjeni na obeh "straneh". Recimo primer, ko je v Kinu Šiška nastopila z Zlatkom Kavčičem (bobnarjem):

Oj kam pa greš, Marija ti,
Marija sedem žalosti,
ali boš ti z nami romala?
Jaz bom z vami romala.
Ki je krvavi pot potil,
mi pa za njim nič kolikokrat,
ki je po krivem obsojen bil,
mi pa za njim nič kolikokrat,
bil izdan in zasramovan,
mi pa za njim nič kolikokrat,
ki je težki križ na goro nesel,
mi pa z njim nič kolikokrat,
žolč pil, in križan bil,
mi pa za njim nič kolikokrat,
pa zato ni sveta naša kri.
Le tiho, tiho, Marija ti,
Marija sedem žalosti,
če hočeš z nami romati.


In tu na koncu se je folk začel smejati.
Diego Armando
# 22.05.2015 ob 15:47
Kraljica nestrpnosti in ideološke zategnjenosti. Mediji jo pa še vlečejo za jezik, namesto, da bi jo ignorirali.
SheriffJoeArpaio
# 22.05.2015 ob 15:19
meni je vseeno za njene šansone, moti me pa, da dobiva visoko privilegirano penzijo, čeprav ni vplačevala v zpiz
Obsidijan
# 22.05.2015 ob 14:25
Ne, minusi ne štejejo, povejte za boljši komad, kaj šele za boljši šanson.

Minus zna stisnit vsak makak.
ognjemet
# 22.05.2015 ob 14:08
"Javnost se je večkrat odzvala na njeno dojemanje Slovencev, ki jih pogosto označuje za ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne. V satiričnih pesniških zbirkah, kakršna je Pesem o Sloveniji za tuje in domače goste, podobo "Slovenceljnov", kot jih imenuje, slika kot samoljubno, primitivno, navznoter agresivno in navzven naivno. "

To piše gospa,ki celo življenje živi na račun teh ljudi in je bila ena izmed glavnih podpornic "moralno neoporečnega" Zorana Jankoviča za vstop v državno politiko.
Haloo
# 23.05.2015 ob 11:16
Všeč so mi njena dela in odnos do njega. Všeč mi je, da jo imamo. Nad njenimi potezami, značajskega značaja se z lahkoto zgražam, kar ne pomeni, da jo zaničujem, ampak razumevam.
Enkratna je in nepozabna.
alcatraz
# 23.05.2015 ob 10:42
Nekoč je rekla, da z leti ne postaneš pameten in da če si mlad bedak, si na stara leta le star bedak. Ne bi se mogla bolje opisati.

no, če jo že citiraš, potem ti nekaj le pomeni...
KLIPAN
# 23.05.2015 ob 07:52
Totalna asica!!
V svinčenih časih komunizma so umetnike njenega kova zaničevali, celo zapirali.
No, danes je situacija diametralno nasprotna, saj umetnike , ki jih ne razumejo zaničujejo desničarji.
iboregua
# 22.05.2015 ob 22:59
Sploh ne vem, če se lahko takole pesmice lepi na www. Ampak vseeno:)

SvetlanaMakarovič
Noč bo

Čas, ko se ljudje zapirajo
V svoje varne kokošnjake.
Potem žvečijo kruh
In svoje neznatne želje
In sami sebe.
Zdaj drevje razklepa pesti,
Da tema trudno leže
V njegova naročja.
Star umazan muc
Razmišlja na smetišču.
V njegovih velikih očeh
Cingljajo lunini odsevi.
Takle samoten večer.
Niti ne posebno otožen.
brehme
# 22.05.2015 ob 15:33
Če je nestrpnost umetost, potem je ona kraljica.
paratrooper
# 22.05.2015 ob 14:51
Lastna hvala, cena mala.....
Ko vnuki niso preveč pridni, jim zavrtim "V Ljubljano"..... Enih 14 dni je ljubi mir.....
dule1003
# 22.05.2015 ob 14:26
Zelo revno bi zgledalo v naši dolini slovenski , če je ne bi bilo.
Mitko
# 27.05.2015 ob 09:29
Tudi jaz jo spoštujem, kot umetnico in kot osebo, ker se zna soočit z resnico in je direktna.
Čeprav je v njej dosti jeze, jo vseeno razumem.
SloLord
# 25.05.2015 ob 09:07
Legenda!
komentatorka ena
# 23.05.2015 ob 11:02
Gospa Svetlana= faca
daresi
# 22.05.2015 ob 18:45
Vsega pomilovanja vredna ženska, ki ni našla svojega smisla v življenju zato ves svoj bes stresa na okolico.
Nekoč je rekla, da z leti ne postaneš pameten in da če si mlad bedak, si na stara leta le star bedak. Ne bi se mogla bolje opisati.
Kazalo