Golobov skladateljski opus je pogosto na meji resne, zabavne in džezovske glasbe. Foto: BoBo
Golobov skladateljski opus je pogosto na meji resne, zabavne in džezovske glasbe. Foto: BoBo
Koncert
Podelitev nagrade sta z izvedbo njegove skladbe Dialog za violino in kitaro popestrila violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak. Foto: BoBo

Golobov opus, ki je posvečen godalnim inštrumentom, je kvaliteten in zelo obsežen ter po mnenju njegovih stanovskih kolegov izkazuje visoko profesionalno in umetniško raven. Med vsemi tovrstnimi deli najbolj izstopajo Koncert za violino in orkester, Koncert za violončelo in godala ter Koncert za violino, violončelo in klavir, so zapisali v utemeljitvi. Na podelitvi nagrade v Mestnem muzeju Ljubljana sta Tomaž Lorenz in Jerko Novak izvedla Golobov Dialog za violino in kitaro.

Po Golobovih besedah je Kozinova nagrada pomembna, ker jo podeljujejo kolegi. "Opazijo delo nekoga, ga ocenijo in potem nagradijo. To dokazuje ne le to, da nismo vsi med seboj skregani in ljubosumni eden na drugega, temveč da spremljamo dela drug drugega in jih ovrednotimo," pravi. Za skladatelja je priporočljiva širina, meni. "Jaz konkretno veliko dolgujem delu za radijske igre, gledališče in televizijo, ker sem moral delati glasbo, ki ni bila moja. Poglobiti sem se moral v glasbo nekega drugega stila in obdobja. To mi je pomagalo širiti horizont oziroma, kot sam temu ponavadi pravim - širiti glasbeno paleto, ki jo imam na razpolago za svoje delo," je na podelitbi še dejal skladatelj.

Jani Golob se je rodil leta 1948 v Ljubljani. Leta 1972 diplomiral iz violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani in postal violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, nato pa se je posvetil še kompoziciji in leta 1978 diplomiral v razredu Uroša Kreka. Od leta 2007 je redni profesor na akademiji in redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu.

Preplet na videz nepovezljivih polov

Odličen poznavalec svojega inštrumenta je že z enim svojih prvih del požel hvalo in bil nagrajen. Prepričal je z obdelavo rezijske ljudske Sv. Sintilavdič, ta spodbuda pa je vplivala na nastanek še treh, ki jih je leta 1980 združil v Štiri ljudske pesmi za godala. Za to verjetno največkrat izvajano delo, tudi na turnejah v tujini, posebej v ZDA, je bil leta 1983 nagrajen z Župančičevo nagrado. Golobov opus je sicer bogat tako na področju resne kot zabavne glasbe, kjer se oba na videz težko združljiva pola pogosto prepleta.

Lani je Društvo slovenskih skladateljev Kozinovo nagrado podelilo Igorju Štuhecu.