Pobuda za projekt rešitve hiše je prišla iz občine Bougival, v kateri stoji hiša, pridružilo pa se je tudi več glasbenih institucij in tako so se družno obrnili na nekatere najslavnejše predstavnike opernega sveta, prek spletne kampanje pa tudi na javnost.

Idilična občina na obrežju Sene
Občina Bougival leži dobrih 15 kilometrov zahodno od središča Pariza, v departmaju Yvelines, in je bil v preteklosti navdihujoče zatočišče mnogih slikarjev, med njimi so bili na primer Claude Monet, Alfred Sisley, Berthe Morisot in Auguste Renoir. Med letoma 1873 in 1874 pa je v Bougivalu, natančneje v hiši na Ulici Ivana Turgenjeva, takrat 36-letni Georges Bizet zložil Carmen, ki nedvomno velja za eno najbolj znanih in najpogosteje izvajanih oper vseh časov.

Ljudska drama nebrzdanih strasti
Pravzaprav je bila operi Carmen, ki je mnoga leta nenehno na repertoarju vseh opernih hiš po svetu, pot na evropske in ameriške odre odprta šele dve slabi desetletji po nastanku. Bizet je opero napisal po noveli Prosperja Merimeeja, ki je z zgodbo o Ciganki in njenem ljubimcu takoj po natisu leta 1845 vzbudila veliko zanimanje pariške družbe.

Za libreto po Merimeejevi noveli sta poskrbela Henri Meilhac in Ludovic Halévy, skladatelj se je ob ustvarjanju opere dobro zavedal, da je zgodba o Carmen in njenem ljubimcu tvegana, saj sta bila glavna lika za takratno meščansko družbo obstranca. Pri operi je očiten odmik od klasicistično-romantičnega fantazijskega sveta ter premik proti realnemu družbenemu okolju in njegovim socialnim vprašanjem. Premiero je doživela na pariškem odru 3. marca 1875, vendar so bile kritike pogubne.

Najprej raztrgana, nato kovana v zvezde
Bizet je umrl v prepričanju, da je Carmen neuspešno delo. Kmalu po njegovi smrti pa je bila opera deležna besed hvale, ki so prišle tudi iz ust velikih skladateljev, kot so bili Peter Iljič Čajkovski, Johannes Brahms ali Richard Wagner, pridružil pa se jim je tudi veliki um Friedrich Nietzsche. Georges Bizet, čigar zdravje je že prej bilo precej šibko, je umrl v Bougivalu le tri mesece po premieri Carmen, in sicer najverjetneje zaradi zastrupitve krvi ali srčne napake.

Tri milijone evrov za obsežen podvig
Cilj kampanje je zbrati tri milijone evrov za nujno obnovo hiše. Prva faza naj bi navrgla 900 tisoč evrov za odkup zgradbe in še 560 tisoč za obnovo. Nadalje se načrtuje še, da bi v stavbah, ki stojijo nasproti nekdanjega Bizetovega domovanja, preuredili prostore, ki bi po novem bili posvečeni Carmen. Tam bi se vzpostavili med drugim razstavni prostori, snemalni studio in konferenčna dvorana.

Odprtje prostorov Evropskega glasbenega centra (Centre Européen de Musique - CEM) se načrtuje za leto 2022, samo ustanovo pa je leta 2015 ustanovil portugalski baritonist Jorge Chaminé. Spletna kampanja zbiranja sredstev za rešitev hiše bo zagnana 21. junija, zaključila naj bi se oktobra, pri njej pa med drugim sodelujeta tudi Združenje prijateljev Georgea Bizeta, ki mu predseduje operna pevka Teresa Berganza in združenja Europa Nostra tenorista Placida Dominga, še poroča nemška tiskovna agencija DPA.