Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 32 glasov Ocenite to novico!
false
Klarisa Jovanović: Kot dvojezični otrok sem gotovo imela dobro osnovo, da sem postala prevajalka, bi pa težko dejala, da je to vplivalo na moj izbor. Foto: Slavko Rajh
       Družila sem se z vsemi mogočimi ljudmi, vmes je bilo tudi nekaj nacionalistov. Nekdo je enkrat ravno zelo bentil proti južnjakom in sem rekla rekla, da je moj oče Črnogorec, da imam priimek s črnogorskim, mehkim ć in je dejal: "'Ja, ja, ampak ti si v redu.' Isto se je dogajalo mojemu očetu. To pomeni, da gre v bistvu za predsodek in da ljudje večkrat slabo govorijo o neki skupnosti ali entiteti, ker imajo slabe izkušnje.       
 Klarisa Jovanović.
false
Z očetom se je Klarisa Jovanović pogovarjala v srbščini, zgodaj jo je naučil tudi cirilice. Foto: Slavko Rajh
       Je velika razlika med nami, ki smo se rodili v nekdanji Jugoslaviji, in med tistimi, ki so prišli po razpadu – bili so nacionalno veliko bolj zavedni, ker so bili tudi pregnani iz svojih domov zaradi tega.       
 Klarisa Jovanović
false
Klarisa Jovanović: Tam, kjer sem hodila v osnovno šolo – ker smo se selili – sem bila vedno edina v razredu iz oficirske družine. Foto: Slavko Rajh
       Večini teh oficirjev se je zdelo, da je Slovenija raj na zemlji, med vsemi jugoslovanskimi republikami najbolj razvita, najbolj čista, najlepša, naj naj naj. Je bilo pa seveda moteče, da so prej številni Slovenci zviška gledali nanje in temu primerno so se ti ljudje – še malo vojaščine zraven – agresivno odzivali. En majhen odstotek pa je – govorimo znotraj družine – sprejel Slovenijo tako zelo za svojo novo domovino, da so prejšnjo kar prečrtali, postali pridkani, govorili slovensko - sicer po navadi z majhnim naglasom - tako da si moral prav vrtati vanje, da si ugotovil, od kod so. Navadno sta bili ti dve skrajnosti.       
 Klarisa Jovanović
false
Klarisa Jovanović zadnje čase največkrat nastopa s skupino Della Segodba. Lani so izdali zgoščenko Amandolat s pesmimi iz panonskih, sredozemskih in balkanskih pokrajin. Foto: Francesco Moretti
       Tu in tam (zaradi mehkega ć op. a.) prileti in je priletelo okrog vogala, sem zaznala tu in tam nekaj neprijetnega ali neprijaznega, ampak življenje je preveč zanimivo in prekratko, da bi se s tem ukvarjala.       
 Klarisa Jovanović

Klarisa Jovanović: "Lepo sem rekla na občini, da se pišem po očetu, to je z mehkim ć"

Pevka, pesnica in prevajalko o dvokulturnosti za NaGlas!
16. september 2017 ob 06:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

V 70. letih ljudje niso identiteti pripisovali nobene pomembnosti, jaz pa zelo čutim obe identiteti, po materi, Istranki, slovensko, in po očetu Črnogorcu, črnogorsko. Čutim, da imam dva jezika, dve domovini, dve zaledji, pravi pevka, prevajalka in pesnica Klarisa Jovanović.

"Ko sem dopolnila 18 let in sem morala dobiti oseben dokument, so mi napisali trdi č. Verjamem, da ni bilo nobenega slabega namena za tem. Takrat preprosto ljudje niso temu pripisovali nobene pomembnosti in zelo malo nas je bilo takih, kot sem jaz, ki smo to imeli za del identitete. Jaz sem lepo rekla na občini, če se jaz pišem po očetu – oče se piše z mehkim ć – potem je to moj priimek. So bili presenečeni, verjamem pa – naj še enkrat poudarim – da tu ni bilo nobenih slabih namenov," je v oddaji NaGlas! o identiteti razmišljala pesnica, prevajalka in pevka Klarisa Jovanović.

Gostja oddaje NaGlas! je bila pevka, prevajalka in pesnica Klarisa Jovanović. Nov NaGlas! bo na sporedu naslednjo soboto ob 12.40 na prvem sporedu TVS.

Klarisa Jovanović je po izobrazbi profesorica francoščine in primerjalne književnosti. Prevaja predvsem iz novogrščine, pa tudi iz srbščine in hrvaščine, makedonščine, italijanščine ter francoščine. Piše in objavlja predvsem poezijo in kratko prozo. Leta 2007 je izdala pesnitev ZGIBAN PREK MURE (Lepa beseda), ki je bila leta 2008 nominirana za najboljši prvenec, leta 2013 pa je pri založbi Pivec izšla njena druga pesniška zbirka KIMONO, NA OTIP. Na objavo čaka njena tretja knjiga poezije, IZGNANA.
Je tudi izvrstna glasbenica, ki še posebej izstopa pri interpretaciji uglasbene poezije in reinterpretaciji ljudskih pesmi. Je avtorica številnih glasbenih in gledališko-glasbenih projektov komornega tipa; med njimi jih je nekaj tudi za otroke. V oddaji NaGlas! je razmišljala o svoji mešani identiteti.


V tretji pesniški zbirki Izgnana se ukvarjate z razdvojenostjo ljudi, rojenih v večnarodnostnih družinah. Kako ste bili razdvojeni vi?
Najprej popravek: glede tretjega besedila, ki še ni objavljeno, je pa napisano: seveda govorim o stiskah, mukah in zagatah ljudi, ki smo dvonacionalni, dvokulturni, ampak na zelo pesniški način. Če bi želela to napisati na način, kot ste vi rekli, bi napisala esej. Glede razdvojenosti pa gotovo to obstaja in gotovo to prinese dobre in slabe plati.

Oče vas je zgodaj učil cirilice, ste z njim govorili srbsko?
Da, srbsko, črnogorsko. Oče je s svojimi najbližjimi - strici, tetami, brati, sestrami - govoril črnogorsko ijekavico. Z mano so pa vsi malček radi prehajali na ekavico, ker so bili rojeni na Kosovu, hodili v srbske šole in se jim je zdelo, da je srbščina tisto uradno in ta pravo, črnogorščina, domača ijekavica pa za domačo rabo.

Ohranili ste tudi priimek Jovanović z mehkim ć, čeprav so vas v izolski občini že v 70. letih hoteli prevesti v trd č…
Nič dramatičnega, ampak ko sem dopolnila 18 let in sem morala dobiti oseben dokument, so mi napisali trdi č, vendar verjamem, da ni bilo nobenega slabega namena za tem. Takrat preprosto ljudje niso temu pripisovali nobene pomembnosti in zelo malo nas je bilo takih kot sem jaz, ki smo to imeli za del identitete. Jaz sem lepo rekla na občini, da če se jaz pišem po očetu – oče se piše z mehkim ć – potem je to moj priimek. So bili presenečeni, verjamem pa – naj še enkrat poudarim – da tu ni bilo nobenih slabih

namenov. Preprosto v tistih časih - šestdesetih, sedemdesetih letih - temu tako rekoč nihče ni pripisoval posebnega pomena.

Zakaj vam je ohranjanje identitete pomembno?
Na to vprašanje težko odgovorim, ker so vzgibi zelo iracionalni. Pri meni se je zgodilo, da čutim obe identiteti, po materi in očetu, zelo močno. Kaj je na to vplivalo, bi morala opraviti psihoanalizo sama s sabo, je pa res, da se od zgodnjega otroštvo tega zelo dobro zavedam. Tudi stiki z očetovimi (sorodniki) so bili zelo intenzivni, mogoče je tudi to vplivalo na moje občutenje, ampak najsi bo tako ali drugače, čutim, da imam dva jezika, dve domovini, dve zaledji.


Ali ste imeli zaradi tega neprijetnosti, ste ostali brez kakšnega projekta?
Ne da bi vedela. Je pa res, da tu in tam prileti in je priletelo okrog vogala, sem zaznala tu in tam kaj neprijetnega ali neprijaznega, ampak življenje je preveč zanimivo in prekratko, da bi se s tem ukvarjala.

Omenili ste, da so vas sprejemali tudi ljudje, ki imajo veliko povedati proti mehkemu ć-ju …
Ja, to je dokaz, jaz sem se družila z vsemi mogočimi ljudmi, vmes je bilo tudi nekaj nacionalistov. Nekdo je enkrat ravno zelo bentil proti južnjakom, in sem mu povedala, da je moj oče je Črnogorec, jaz imam priimek s črnogorskim mehkim ć, pa je rekel: Ja, ja, ampak ti si v redu. Isto se je mojemu očetu dogajalo, kar pomeni, da gre v bistvu za predsodek in da ljudje večkrat slabo govorijo o neki skupnosti ali entiteti, ker imajo slabe izkušnje.

Poznate tudi veliko mešanih družin, v kateri so bili očetje oficirji JLA iz nekdanjih republik, poročeni pa so bili s Slovenkami. Katere značilnosti teh družin ste še opazili?
Tam, kjer sem hodila v osnovno šolo – ker smo se selili – sem bila vedno edina v razredu iz oficirske družine. Več sem jih spoznala, ko sem študirala v Ljubljani in me je pravzaprav po malem presenetilo, da se je večini to zdelo povsem nepomembno. Pri nekaterih sem zvedela dokaj pozno. Stikov z očetovimi sorodniki tako rekoč ni bilo ali pa so bili zelo šibki. Opazila sem tudi to, da večina teh ljudi ni govorila srbsko, zato ker so največkrat nosilke te kulture matere. Pri nas je bilo drugače, ne vem, kako to, se je prijelo, jaz se nisem nikoli upirala, se mi je zdelo fajn. Tukaj je seveda velika razlika med nami, ki smo se rodili v nekdanji Jugoslaviji, in med tistimi, ki so prišli po razpadu – ti so bili nacionalno veliko bolj zavedni, ker so bili tudi pregnani iz svojih domov zaradi tega.

Zanimivo je tudi, da so moški – očetje iz teh družin sprejeli Slovenijo in slovenščino, da pa so bili marginalizirani od Slovencev …
Večini teh oficirjev se je zdelo, da je Slovenija raj na zemlji, med vsemi jugoslovanskimi republikami najbolj razvita, najbolj čista, najlepša, naj naj naj. Je bilo pa seveda moteče, da so prej številni Slovenci zviška gledali nanje in temu primerno so se ti ljudje – še malo vojaščine zraven – agresivno odzivali. En majhen odstotek pa je – govorimo znotraj družine – sprejel Slovenijo tako zelo za svojo novo domovino, da so prejšnjo kar prečrtali, postali pridkani, govorili slovensko - sicer po navadi z majhnim naglasom - tako da si moral prav vrtati vanje, da si ugotovil, od kod so. Navadno sta bili ti dve skrajnosti.

Ali je okoliščina, da izhajate iz dvojezične družine, vplivala na vaš poklic, vi ste prevajalka. Prevajate iz grščine, makedonščine, italijanščine, francoščine, srbščine, hrvaščine ...
Gotovo sem imela neko dobro osnovo. Bi pa težko rekla, če je to vplivalo na moj izbor, ker nekateri ljudje so odlični prevajalci, pa niso iz dvonacionalnih družin. Spet imamo opravka z nešteto iracionalnimi vzgibi, ki nas peljejo in usmerjajo, tako da bi težko rekla.

Ali posluh za glasbo hkrati pomeni imeti tudi posluh za tuje jezike?
Ni nujno. Nekateri odlični pevci zelo slabo izgovarjajo besedilo, ki ga pojejo. Tako da to sploh ni nujno, čeprav ljudje to zelo radi povezujejo - čeprav ima vsak jezik svojo zvočnost, svojo muziko.

VIDEO
Klarisa Jovanović
Saša Banjanac Lubej, naglas@rtvslo.si
Prijavi napako
Komentarji
galoper
# 16.09.2017 ob 08:58
V slovenščini nimamo mehkega znaka, zato se vzame prvi najustreznejši približek in ga izgovarjamo kot je navada pri nas. Porujčevanje slovenskih navad odpade. Slovenska imena in priimki v tujini so zapisana z znaki, ki tvorijo vsaj približno enako izgovorjavo.
Prispevek je podoben netilu nacionalne nestrpnosti.
brehme
# 16.09.2017 ob 07:40
Oficirska družina, priviligirana družina v tistih časih.
RJSlo
# 16.09.2017 ob 08:27
V 70. letih ljudje niso identiteti pripisovali nobene pomembnosti,
-------------------------------------------------------
No ja. To ne drži. Jaz imam v priimku trdi č, ker je pokojna mama tako določila. Pa še kako je bilo pomembno. Šlo je celo tako daleč, da so priseljenci spreminjali priimke, jim, dodajali ali odvzemali črke, da so priimki zveneli bolj slovensko. Res pa je, da je bilo med temi zelo malo arogantnih, vzvišenih, itd. oficirjev iz "južno od Kolpe".

Navadnim ljudem oziroma navadnim delavcem in kmetom, ki so se priselili v Slovenijo pa je bilo res vseeno. Šele kasneje so politika (nacionalizem, spori Srb vs. Hrv) in novi priseljenci iz njihovih matičnih držav to spremenili.
KraSotiCa
# 16.09.2017 ob 09:43
Kdor je tako zelo ponosen na južnejše korenine, se lahko odseli na jug.

Kje je tukaj problem?
Naj bodo ponosni. Ravno tako naj bodo ponosni Slovenci, ki živijo v drugih državah.
Spletom okoliščin sem preživela 10 let na Danskem (1970-1980), jezik sporazumevanja v družini je bil samo slovenščina, a v družbi smo bili ponosni predstavniki svojih korenin.
ucenec
# 16.09.2017 ob 09:39
Edino pravilno, da otrok v taki situaciji prevzema identiteto obeh staršev. Vsakdo, ki se preseli v Slovenijo ima pravico, da ohrani sebe. Seveda se hkrati pričakuje spoštovanje do okolja, ki si si ga izbral za nov dom.

Bo naslednja, ki delila svoj pogled na priimek njenega očeta, gospa Nadiya Bichkova?
vnk
# 16.09.2017 ob 09:33
V slovenščini nimamo mehkega znaka, zato se vzame prvi najustreznejši približek in ga izgovarjamo kot je navada pri nas. Porujčevanje slovenskih navad odpade. Slovenska imena in priimki v tujini so zapisana z znaki, ki tvorijo vsaj približno enako izgovorjavo.
Prispevek je podoben netilu nacionalne nestrpnosti.


Evo, to. Ne vem zakaj se od priseljencev ne pričakuje, da vzamejo pač približek oz. prevod v kulturo kamor so se preselili. Enako bi še naredil z vero, hočeš boga, pojdi v cerkev. Danes pa vsak privleče sabo svojo na vlako in potem nam prodajajo takšne oddaje kot je NaGlas, kako moramo domačini svojo kulturo umikati njihovi. Čisto vsak od teh ljudi v tej oddaji, ima možnost življenja v domovini južneje od naše, če mu je tamkajšnja kultura bližje, ampak za eno se naj odloči.

Zanimivo pa je, da RTV Slovenija nima nobene oddaje, ki pa bi recimo pokazala tudi negativne plati priseljevanja iz bivše Juge. Danes po večjem mestu težko, da ne bi slišal srbohrvaščine ali pa še kaj bolj eksotičnega. Ampak to je tabu, se bo raje pisalo kako je fino in fajn, nasprotnike bi pa verjetno najraje v jame pospravili.
heavyd
# 16.09.2017 ob 10:44
Kaj pa če bi fotr zahteval, da se njegov priimek mora pisat v cirilici? Tole z mehkim č je neumnost. Slovenski jezik ne pozna mehki č.
osservatore
# 16.09.2017 ob 11:45
Jaz sem lepo rekla na občini, če se jaz pišem po očetu – oče se piše z mehkim ć – potem je to moj priimek. So bili presenečeni, verjamem pa – naj še enkrat poudarim – da tu ni bilo nobenih slabih namenov,"

To kao trdo stališče gospodične (ali gospe) Klarise mi gre malo na k..c. Ker slovenščina pač ne pozna raznih mekanih ć-jev se pač lahko vzame najbližji približek. Naj vprašam Klariso kaj bi rekli na občini v Trstu (ali Benetkah ali Parizu ali Londonu), ko bi zahtevala da se zapiše njen priimek originalno z mehkim ć-jem ali celo v cirilici? Tam pa bi se punca z lahkoto sprijaznila z realnostjo, ane? Znano dejstvo je (za tiste, ki so rojeni pred letom 1991), da so bili jugoviči v SLO vedno priviligirani v smislu maternega jezika in se jim ni bilo potrebno niti slučajno mučiti s "stranim jezikom" alias slovenščino, ker smo jih vsi več ali manj razumeli. Še posebej to velja za oficirske družine (ne bomo sedaj na dolgo in široko razpravljali čemu in zakaj). Obratno, torej da bi lahko v Beogradu ali Podgorici (nekoč Titogradu) "funkcioniral" s slovenščino, pa je popolna iluzija. To seveda govorim iz "prve roke".

PS.
Pa še vprašanje za MMC admine in čistilce foruma: zakaj naj bi bila to tako strašno, mega, neznansko občutljia tematika, da bi morali vpeljati specialna merila??
Komentarji pod člankom so zaradi občutljivosti tematike in zagotavljanja višjih standardov razprave skladno s pravili pred objavo moderirani.
svatne
# 16.09.2017 ob 12:52
Manjka le še kaznovanje tistih, ki ne morejo pravilno izgovoriti "mehki č"! Ga pač ne znajo, saj to ni glas domačega okolja. "Č" je za take lahko napisan kakor komu paše, a izgovorili ga bodo tako, kot ga znajo. (Velja npr. tudi za "l" pa "lj" pa "dj"...itd....Kdor ni doživel zaničevanja, ko je v krajih, kjer so ti glasovi domači, izgovoril npr. slovenski "lj", pač ne bo razumel.
josh k.
# 16.09.2017 ob 08:14
Nekateri znotraj njene družine so postali pridkani in vzeli Slovenijo za svojo...saj tako je tudi prav.
58rajko
# 16.09.2017 ob 11:49
Ni vsak Žižek
ap72
# 16.09.2017 ob 11:00
no, mehki č ali ć je vpisan v slovenskih osebnih izkaznicah SAMO zaradi slovenske dobrohotnosti. če imaš črnogorski pasoš imaš lahko notri ć ali karkoli hočeš, slovenki pasoš in slovenska osebna izkaznica ter slovensko vozniško dovoljenje, če smo pošteni! te črke ć ne bi smel vsebovati! slovenska abeceda nima črke ć!

je pa res, da nekatere črke spejemamo... kot naprimer w ali x ali y in jih imamo tudi v slovenskih osebnih izkaznicah. pa tudi nemške ä ö ü, mislim da se uporabljajo tudi đ... ne bomo pa naprimer videli izpisanega švedskega ali finskega å... ali čeških ýřěů...

no, jovanovićeva, če bi šla v nemčijo in imela nemški potni list ... mislim da bi se lahko poslovila od tega ć in bi bila pozabljena njena črnogorska identiteta ... no mislim da le-ta bi ostala, ker jovanović meni ne pomeni nič...in za večino to pomeni ugibanje od kje ta priimek je... in na izbiro imamo 5 južnih držav, pa tudi če bi bil trdi č, bi vedeli da to ni slovenski priimek. mi je zelo žal.

sicer pa lepo če je kdo ponosen na svoje korenine, ne glede na to od kje so... ja in res je predsodki izhajajo iz slabih izkušenj in zato slovenci niso nič boljši od črnogorcev... povsod najdeš krasne pridne ljudi in tudi kake drugačne...
Jonson
# 16.09.2017 ob 15:08
V Nemčiji in ZDA tudi ne dajo teh naših posebnih črk v njihove listine.

Vsi priseljenci v ZDA nimajo morebitnih svojih posebnih črk v svojih imenih in priimkih. Čeprav v ZDA angleščina ni uradni jezik pa vseeno strogo uporabljajo angleško abecedo.

Pri nas pa uporabljamo svoje črke in v tem ne vidim nobenega problema.
neviden
# 16.09.2017 ob 15:04
Če živiš v nekem okolju , se moraš temu tudi prilagodit. Vsako izstopanje je nepošteno , do tega okolja. V Sloveniji se ve kakšno abecedo imamo in tako mora tudi ostat. Komur ne paše , ne rabi tukaj živet.
toolovaj
# 16.09.2017 ob 14:03
"no, mehki č ali ć je vpisan v slovenskih osebnih izkaznicah SAMO zaradi slovenske dobrohotnosti. če imaš črnogorski pasoš imaš lahko notri ć ali karkoli hočeš, slovenki pasoš in slovenska osebna izkaznica ter slovensko vozniško dovoljenje, če smo pošteni! te črke ć ne bi smel vsebovati! slovenska abeceda nima črke ć!"
A to velja le za "mehki" Č(Ć)?
Kaj pa misliš kako zapišejo v potnem listu Branko Šömen!
pace
# 16.09.2017 ob 13:26
"Jaz sem lepo rekla na občini, da če se jaz pišem po očetu – oče se piše z mehkim ć – potem je to moj priimek."

V Nemčiji, kjer živi zelo veliko Srbov, Hrvatov, tudi Črnogorcev kot je bil njen oče, vemo, da temu ne ugodujejo, temveč takšne priimke uradno napišejo s c - njen konkretno kot Jovanovic, ker nemška abeceda ne pozna ne ć ne č in še nisem slišala, da bi se kateri pripadnik prej naštetih narodov v Nemčiji kaj pritoževal zaradi tega in nemške urade oz. nemško državo izsiljeval, da jim mora pisati njihove priimke s črko ć.

Drugače pa je Jovanovićeva razumna ženska, ki normalno spoštuje svoj rodovni izvor, svoje starše, tako mater kot očeta in ne igra žrtve, saj ni neumna in vulgarno primitivna, da bi se šla "ubogi mi čefurji" in lagala, temveč kaže sposobost biti objektivna. Pove:
"Nekdo je enkrat ravno zelo bentil proti južnjakom in sem rekla rekla, da je moj oče Črnogorec, da imam priimek s črnogorskim, mehkim ć in je dejal: "'Ja, ja, ampak ti si v redu.' Isto se je dogajalo mojemu očetu. To pomeni, da gre v bistvu za predsodek in da ljudje večkrat slabo govorijo o neki skupnosti ali entiteti, ker imajo slabe izkušnje."
osservatore
# 16.09.2017 ob 12:05
@KovacevaKobila

Ti ejga, kaj pa nekatere črke češke abecede? Pa morda kašne norveške ali španska posebnost? A mora bit vse v originalu?
KovacevaKobila
# 16.09.2017 ob 11:09
V slovenščini nimamo mehkega znaka, zato se vzame prvi najustreznejši približek in ga izgovarjamo kot je navada pri nas ... Slovenska imena in priimki v tujini so zapisana z znaki, ki tvorijo vsaj približno enako izgovorjavo.

Brez zamere, toda pišete nesmisle.

Slavoj Žižek je v angleških in ameriških medijih zapisan kot, ne boste verjeli, Slavoj Žižek. Tako kot je Jean-Jacques Beineix zapisan kot Jean-Jacques Beineix.

Nadalje: tuja imena se pri nas zapisuje v originalni obliki. Slovenci recimo nimamo znaka, ki označuje francoski 'r', pa francoska imena vseeno zapisujemo v originalni obliki. Izjema so le nelatinične pisave (recimo ruska), ki jih prečrkujemo v slovensko latinico, in ideografske (recimo japonščina), ki jih zapisujemo na podlagi ustrezne glasovne vrednosti pismenk.

Razlog, da se imena s ć-jem zapisuje s č-jem, vsekakor ni 'pomanjkanje primerljivih znakov', saj so lokalne tipkovnice opremljene s ć-jem in đ-jem (preverite, če ne verjamete).

Razlog je torej bodisi lenoba ali nacionalizem.
rm
# 16.09.2017 ob 14:39
Mehki Ć - ji koše zabijajo ves čas, za to SLo. Kje imate spoštovanje? Noro, res!
osservatore
# 16.09.2017 ob 12:59
@KovacevaKobila
Glede na to, da nimamo črke 'w' v naši abecedi, lahko torej po vaše Sereno Williams poslovenimo v Uiliams?

Za srbe je to najbolj normalna stvar na svetu. Ja?
Serenino ime in še nekja drugih tenisačic si oglej na strani 37:
https://issuu.com/dnevne-novine/docs/263
KovacevaKobila
# 16.09.2017 ob 12:25
Ti ejga, kaj pa nekatere črke češke abecede? Pa morda kašne norveške ali španska posebnost? A mora bit vse v originalu?

Glede na to, da nimamo črke 'w' v naši abecedi, lahko torej po vaše Sereno Williams poslovenimo v Uiliams?
KovacevaKobila
# 16.09.2017 ob 13:38
Za srbe je to najbolj normalna stvar na svetu. Ja?

Pri njih je tovrsten način zapisovanja tujih imen pravilen, pri nas pač ne.

Malce hecno se mi zdi, da je treba 'domoljubom' razlagati takšne osnove.

Najbolj ironično pa je, da z vašo 'piši kao što govoriš' logiko srbizirate lasten jezik.
Kazalo