Udeleženci okrogle mize so bolj kot muzeju naklonjeni zamisli o prostoru povezovanj in srečevanj, kjer bi se lahko izmenjevala mnenja ljudi različnih glasbenih provenienc. Foto: BoBo
Udeleženci okrogle mize so bolj kot muzeju naklonjeni zamisli o prostoru povezovanj in srečevanj, kjer bi se lahko izmenjevala mnenja ljudi različnih glasbenih provenienc. Foto: BoBo
Violina
Glasbeno središče bi lahko bilo namenjeno tudi turistom, ki bi želeli prisluhniti določeni slovenski glasbi. Foto: Reuters

Društvo slovenskih skladateljev in Slovenski glasbenoinformacijski center sta pripravila okroglo mizo pod naslovom Glasba v muzejskih zbirkah ali kje je Glasbeni muzej Slovenije? Na tej je bilo slišati pomisleke o smiselnosti glasbenega muzeja, bolj kot temu so namreč govorniki naklonjeni zamisli o centru, ki bi ponujal dostop do glasbenih vsebin.

Kot je pojasnil Pompe, so se s tem vprašanjem ukvarjali že v ekspertizi, ki jo je leta 2013 naročilo ministrstvo za kulturo. Med drugim je spomnil, da tudi v svetu podobnega muzeja ni. Po njegovih besedah tudi v Sloveniji bolj kot muzej v fizični obliki potrebujemo prostor, kjer bi se dalo dostopati do virtualnih vsebin. Kot je pojasnil, ima sam kot raziskovalec sodobne glasbe nemalokrat težave s tem, saj mora vzpostavljati neposreden stik s skladatelji oziroma imetniki določenih del.

Tak prostor bi lahko bil namenjen tudi turistom, ki bi želeli prisluhniti določeni slovenski glasbi. Zato bi bolj kot zgodovinska predstavitev glasbe prišla prav vstopna točka do glasbenih vsebin, je prepričan Pompe, ki kot posrednika pri povezovanju različnih institucij vidi Slovenski glasbenoinformacijski center, kot prostor za tak muzej pa "izpraznjeno sobo v središču prestolnice".

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je dejala, da je bila omenjena ekspertiza naročena z vizijo, da bodo zagotovljena sredstva za prenovo baročnega dvorca Dornava, v katerem so želeli postaviti center glasbe, ki bi predstavljal vse glasbene zvrsti. Ker ministrstvu ni uspelo pridobiti sredstev, je projekt propadel. Danes vidi projekt v povezovanju muzejev in drugih institucij, ki hranijo glasbeno dediščino, od Narodnega muzeja, Slovenskega etnografskega muzeja, do ptujskega, ki hrani dragoceno zbirko glasbil, in muzeja družine Avsenik.

Ogled glasbil ni dovolj, treba jih je tudi slišati
Po besedah kustosa v Narodnem muzeju Slovenije Darka Kneza kot institucija, ki hrani materialno dediščino, razpolagajo z nekaj glasbili. Ta pa niso klasični muzejski predmeti, saj ni dovolj, da so le na ogled, pač pa se jih mora tudi slišati.