Leta 1977 je Darijan Božič skupaj s še šestimi posamezniki prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Foto: DSS
Leta 1977 je Darijan Božič skupaj s še šestimi posamezniki prejel Prešernovo nagrado za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. Foto: DSS

Podelitev bo v četrtek, 4. junija, opoldne v prostorih Društva slovenskih skladateljev, ki nagrado podeljuje.

Leta 1933 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem rojeni Božič je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, izpopolnjeval se je v Parizu in Londonu.

Bil je violist v orkestrih ljubljanske Opere in Slovenske filharmonije, kasneje dirigent ter direktor in umetniški vodja ljubljanske Opere in umetniški vodja Slovenske filharmonije. Kot pedagog je deloval na Pedagoški akademiji v Ljubljani.

Kot piše na spletni strani Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, je v svet glasbe kljub tradicionalnemu šolanju vstopil skozi jazz. Pozneje je sprejel serialno tehniko, jo razširil s prvinami elektronske in konkretne glasbe in dodal vizualnost ter govorjena in peta besedila. "Z besedilom skladatelj razširja tisto, česar neprogramski inštrumentalni zvok sam na sebi ne more izraziti. Tako se ukvarja z vprašanji povezovanja besede in zvoka, normalnega, elektronskega in konkretnega."

Je tudi eden najizrazitejših slovenskih predstavnikov dramske glasbe v drugi polovici 20. stoletja. Pisal je orkestralno, vokalno-inštrumentalno, komorno in solistično glasbo ter scenska dela, med drugimi balet Gluha okna, opero Ares-Eros ter koncertni drami Bela krizantema in Štirinajsta.