Salon za eno glasbo združuje samozaposlene umetnike, večinoma glasbenike, ki so z združenimi močmi in brez podpore javnih sredstev opremili novo koncertno prizorišče v Ljubljani. Doslej so interne nastope prirejali v podstrešni sobici v prehodu med Gregorčičevo in Rimsko cesto, z nastopom dua Aritmija pa so krstili čisto novo prizorišče, v vili Pirkmajer na Vrtači.

Mecenstvo je umetnikom, ki so potrebovali prostor za vajo, delovanje in nastopanje, ponudil Edo Pirkmajer, lastnik številnih v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin. V upravljanje jim je ponudil vilo, iz katere so se pred dvema letoma izselili ameriški marinci. Z njo zdaj upravljata društvo Pojoča skleda in Društvo za eno glasbo. Slednje deluje deset let, organizira koncerte domačih in tujih glasbenikov ter poulične nastope, nudi glasbeno izobraževanje, skuša sodelovati pri spremembah avtorske zakonodaje in proučuje urbano zvočno onesnaževanje.

V vili bodo nadaljevali zastavljeno zasnovo in med drugim prirejali interne nastope glasbenikov različnih žanrov za člane društva. Po besedah producenta in enega od pobudnikov nastanka Salona za eno glasbo Janeza Križaja je njihov moto kulturna samooskrba, ciljajo pa na glasbenike, ki nimajo niti posnetkov niti denarja zanje.

Za žanrsko pestrost in svobodo izbire
Salon ni namenjen le koncertnim večerom, ki jih bodo prirejali ob sobotah, temveč je obenem tudi avdio-videostudio. Odprt je za vse člane društva, vstopnine ni, ker ga namenjajo vsem družbenim slojem. Za kritje dela stroškov se zanašajo na prostovoljne prispevke društvenih članov. "To je kulturna samooskrba," pravi Križaj. "Ena glasba pomeni tudi, da podiramo žanrske predsodke, torej žanrska pestrost, kulturna raznolikost, predvsem pa svoboda izbire," še pravi. Minimalni pogoj, ali bolje priporočilo, so copati na koncertih: "Glasba v copatih se posluša drugače kot v čevljih. Čim se ljudje preobujejo, to ni več javni dogodek," je prepričan.

Prostori pri Gleju so postali pretesni, pravi violinist Klemen Bračko, v novih pa bo njihova dejavnost lahko zaživela v polnosti. Poleg koncertov in snemanj pripravljajo tudi poučevanje, zlasti godal v povezavi z Bojanom Cvetrežnikom in njegovimi delavnicami Godalkanje, pa tudi improvizacije, igranja brez not in pred občinstvom. Omogočali bodo še šolo avdiotehnike. Tako si bodo zagotovili del prihodkov.

Za vse vrste umetnosti
Predvsem si želijo, da bi vila postala stičišče društev, v katerih je umetnost odprta za vse, ne le za elito. "Ljudem želimo ponuditi možnost, da se izražajo skozi umetnost," pravi Eva Jurgec. Razmišljajo tudi o glasbenih festivalih, hkrati pa je Salon namenjen vsem umetnostim. Pred tednom dni so tako uprizorili lutkovno predstavo Guliver - Moje potovanje v Liliput.