V skladbah, ki predstavljajo jedro zlatih časov Slovenske popevke, je nagovarjal slehernika in pisal o stvareh, ki se vsakogar dotaknejo.

Dušan Velkaverh se je rodil leta 1943 v mestu Georgetown v Gvajani. Njegov oče je bil kapitan dolge plovbe, zato je otroštvo preživel v Gvajani, New Yorku, Londonu, Beogradu in Ljubljani. Leta 1956 se je z družino preselil v Slovenijo, najprej v Portorož, pozneje v Ljubljano.

Pisanje pesmi njegov drugi poklic
Čeprav je ob takšni produkciji skladb težko verjeti, se je Velkaverh pisanju besedil vedno posvečal le ljubiteljsko. Poklicno pot je začel leta 1961 kot novinar na Radiu Slovenija, nato se je čez deset let preselil na novoustanovljeno Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Z direktorjem založbe Robežnikom in sodelavci Ivom Umkom, Tomažem Tozonom, Andrejem Šifrerjem in drugimi so kmalu postali ena najuspešnejših glasbenih založb. Leta 1993 je ustanovil svojo založbo Corona, devet let pozneje pa se upokojil.

Njegova skladba je na Slovenski popevki prvič zazvenela leta 1968. Presenečenja so prepevale Bele vrane in Velkaverhu ter Juretu Robežniku prinesle nagrado občinstva. Zapisal se je med avtorje besedil najbolj uspešnih pesmi Slovenske popevke sedemdesetih in osemdesetih let, vsega skupaj jih je podpisal približno 600. Besedila, ki resnično zaživijo šele z glasbo, je napisal predvsem za slovenske skladatelje, kot so Robežnik, Mojmir Sepe, Tadej Hrušovar in Jože Privšek, z zadnjim sta ustvarila še danes eno najbolj priljubljenih prazničnih skladb, Silvestrski poljub.

Slovenska popevka mu veliko dolguje. Velik del zaslug za razcvet festivala je treba pripisati ravno Velkaverhu, ki je pomagal uresničiti glavni namen dogodka - spodbujanje domačih melodij s kakovostnimi besedili in dobro interpretacijo.

Pesmi, ki jim čas in pozaba ne pridejo do živega
Pred štirimi leti so se Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija ter najvidnejši slovenski glasbeniki poklonili Velkaverhovemu prispevku in uprizorili koncert njegovih najlepših skladb. Med temi so bile tudi Zelene livade s teboj, Ljubljanske ulice, Mini-Maksi, Maja z biseri in Dan neskončnih sanj, same pesmi, ki jim čas in pozaba ne pridejo do živega. Elda Viler je na večeru, ki je do zadnjega stola napolnil ljubljanske Križanke, Velkaverhu dejala: “Hvala za vse lepe pesmi, niti ena ni slaba.”