Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 26 glasov
Ocenite to novico!
| Če v to ne bi bil prepričan, tudi kluba ne bi bilo. | ||
| Drago Gajo o vlogi svojega kluba pri vzgajanju novih generacij ljubiteljev džeza | ||
Pri uvajanju v svet džeza naj vas vodi dobro počutje ob poslušanju, je v pogovoru za MMC ob 13. obletnici njegovega kluba svetoval Drago Gajo.
Gajo je džezovski glasbenik in lastnik znanega ljubljanskega džezovskega kluba (po njegovih besedah edinega pravega v Sloveniji) Jazz Club Gajo. Leta 1950 rojeni Ljubljančan je na bobnih na nešteto koncertih in festivalih spremljal številne džezovske mojstre, tako iz Slovenije, nekdanje Jugoslavije, Evrope, pa tudi zibelke džeza - ZDA.
Kateri nastopi so mu ostali najbolj v spominu? Katere kolege najbolj spoštuje? Kakšno je vzdušje na slovenski džezovski sceni? Kakšni so načrti za prihodnost? Z Gajem smo se pogovarjali dan po praznovanju 13. obletnice njegovega legendarnega kluba na Beethovnovi, ki ga zadnje čase pestijo prostorske težave ...
Snemali ste že z nekaterimi največjimi mojstri džeza na svetu. Katero sodelovanje vam je ostalo najbolj v spominu? Kaj pa slovenska džezovska scena, s kom največ ali najraje sodelujete?
Bilo jih je kar nekaj, izpostavil pa bi trobentača Woodyja Shawa in pevko Sheilo Jordan. Od domačih vsekakor Privška, Gregorca, Janšo, Miheliča, Chicca, Jurjevčiča, Grašiča, Lumperta, Krečica ...
Kaj pa koncerti in nastopi na festivalih, ima kateri od njih posebno mesto v vašem srcu?
Dveletna turneja s kvintetom Woodyjem Shawom s Tone Janša quintetom, na kateri smo gostovali na vseh mogočih festivalih v Evropi. Tudi nastop Renato Chicco tria na jazz festivalu v Križankah pred devetimi leti je bil nekaj posebnega: avditorij je bil polno zaseden in mislim, da je bil to zadnji nastop neke slovenske džez skupine pred tako številčnim občinstvom.
S svojim Jazz Clubom Gajo (Midem) kvartetom pogosto nastopate v domačem okolju vašega kluba, kjer je vzdušje gotovo še posebej - domače. Katera dela najraje uvrščate na svoj repertoar?
Ime Midem je tokrat le priložnostno, ker se pripravljamo za nastop na Midem festivalu, ki bo konec januarja 2008 v Cannesu. Izvajali bomo predvsem skladbe Petra Miheliča in morda nekaj tudi od Igorja Lumperta.
Kako to, da ste za 13. obletnico izbrali ravno Braca Doblekarja in Big Band Dobrepoljskega orkestra mladih? Vas z njimi veže kaj posebnega?
Braco je moj dolgoletni prijatelj in to, kar počne, je hvalevredno poslanstvo. Ko me je poklical, da mu pomagam, sem se brez pomislekov odzval.
Ali menite, da so vaši že tradicionalni ponedeljkovi študentski jam sessioni, v času, odkar jih prirejate, razširili krog mladega poslušalstva džeza in prispevali k vzgoji novih generacij ljubiteljev džeza?
Če v to ne bi bil prepričan, tudi kluba ne bi bilo.
Za vami je torej praznovanje 13. obletnice vašega kluba. Kaj pa se obeta za 15., 20. obletnico?
Nič posebnega. S tem se bomo ukvarjali, ko in če bo do tega sploh prišlo, ker se trenutno ukvarjamo z resnimi prostorskimi težavami.
V Sloveniji džez klubov ni ravno v izobilju. Pa vendar, v katerega, razen v svojega, seveda, najraje zahajate?
Pravzaprav v nobenega, ker pravih džez klubov pri nas ni. Druga stvar so občasne prireditve v prostorih, ki pa jih ne moremo imenovati džez klubi.
Kateri džezovski klub kjer koli na svetu bi priporočili slovenskim ljubiteljem džeza, ki radi potujejo? Džezovska scena v katerem mestu na svetu je trenutno najbolj "in"?
Blue Note v New Yorku, pa tudi scena v Los Angelesu.
Pa še to: kaj bi priporočili laiku oz. nepoznavalcu džeza za uvajanje v to glasbo, s čim začeti? So za to najbolj primerne kakšne džezovske "klasike" ali tudi kaj sodobnejšega? Glasbo katerega izvajalca si vi najraje zavrtite doma, v avtu ali v klubu?
Vsekakor prek klasike do zahtevnejše, sodobne džezovske umetnosti. Vsiljevanje mojega ali okusa kogar koli drugega pa se mi zdi neprimerno. Predvsem se moraš počutiti dobro!
Alenka Klun
na kozlanje mi gre, ko slišim za tega tipa..kaj ti pomaga vso đezovsko poslanstvo, če tajiš lastne korenine..........