Za kostumografijo je poskrbel Alan Hranitelj. Foto: SNG Maribor / Marta Tiberiu
Za kostumografijo je poskrbel Alan Hranitelj. Foto: SNG Maribor / Marta Tiberiu
Prizor iz opere Čarobna piščal
Opera Čarobna piščal je imela veliko moralno vrednost v obdobju, ko je nastala, saj je Mozart z njo skušal pokazati nadvlado nemškega gledališča nad italijansko glasbo. Foto: SNG Maribor / Marta Tiberiu

Čarobna piščal (v izvirniku Die Zauberflöte) je opera z govorjenimi dialogi v dveh dejanjih in zagotovo velja za eno največjih Mozartovih (17756-1791) mojstrovin. Skladatelj jo je zložil v zadnjem letu svojega življenja na nemški libreto svojega prijatelja – pevca, igralca in gledališkega upravitelja Emanuela Schikanedra.

Operno delo se zaradi kompleksne vsebine, ezoterike in bogate simbolike, ki spremlja človeka od samih začetkov njegovega obstoja, predvsem pa po svojem duhovnem predznaku uvršča med izrazno najmočnejše glasbenogledališke stvaritve iz dobe razsvetljenstva. Znano je, da je to opero zelo cenil tudi Richard Wagner.

Spodbuda k razmišljanju
Tekoče melodične linije ter prepletenost humorja z "resnejšimi" tematikami in jasnost gledališke inscenacije so vse do danes ostale prepoznavne kvalitete Mozartovega ustvarjalnega genija. Njegova dela tako spodbujajo tudi k razmišljanju o naši identiteti, najglobljih motivih in različnih dimenzijah človeškosti.

Boj večnih dihotomij
Stalno aktualne teme, zajete v simbolni boj med dobrim in zlim, med svetlobo in temo ali – v sodobnem kontekstu psihoanalize – med jazom in nezavednim, je Mozart mojstrsko zajel v podobo "plemenitega" slehernika, princa Tamina, ki je razpet med skušnjavami zla v poosebitvi Kraljice noči in razsvetljeno "božansko" vladavino Sarastra.

Z vlogo ptičarja Papagena, ki je nekakšen "naravni" protipol človeški plemenitosti, sta libretist in skladatelj predstavila preprostega in neizobraženega človeka, ki se bolj kot tipično razsvetljenski želji po znanju in modrosti raje prepušča zemeljskim užitkom.

Za scenografijo je poskrbel Daniel Dvořák, za kostume priznani oblikovalec Alan Hranitelj, za koreografijo pa Božena Klimczak. V prvih dneh januarja bo za otroke in mladino predstava dvakrat izvedena tudi v krajši različici.