Biesenback je retrospektivno razstavo Björk prvič predlagal leta 2000; pristala je 12 let pozneje. Njen pogoj je bil, se spominja kurator, sledeč:
Biesenback je retrospektivno razstavo Björk prvič predlagal leta 2000; pristala je 12 let pozneje. Njen pogoj je bil, se spominja kurator, sledeč: "Predvsem sem glasbenica. Lahko MoMa pripravi razstavo, ki bo glasbo predstavila kot avtentično izkušnjo, tako kot je avtentična izkušnja slikarstvo?" Foto: EPA
Gotovo se spominjate robotov iz videospota All is Full of Love. Foto: Reuters
Portret umetnice kot mlade ženske. Foto: EPA
Osrednji prostor razstave se imenuje "Songlines". Vsak obiskovalec bo tam dobil "razširjen avdiovodič", ki ga bo med sprehodom mimo eksponatov obdal z glasbo in spremljevalnimi komentarji. Vsaka galerija bo posvečena enemu od pevkinih albumov. Foto: EPA

Brez skrbi: razstavljena bo tudi slavna "labodja" obleka, ki jo je Björk nosila na podelitev oskarjev leta 2001, pa roboti iz videospota All is Full of Love in ikonična zvonasta obleka, ki jo je za videospot Who Is It? ustvaril zdaj že pokojni Alexander McQueen. To bo v MoMi prva "glasbena" razstava po letu 2012, ko so svoje prostore odstopili Kraftwerku oziroma njihovemu performansu lastnih albumov.

Multimedijska postavitev bo obiskovalcem poleg sedmih albumov približala še druge umetniške projekte vsestranske Islandke - predvsem film, oblikovanje kostumov in performanse. Razstava, ki je nastajala tri leta, je zamišljena kot "transformativna in imerzivna izkušnja" za obiskovalca. Med drugim so na ogled nenavadni inštrumenti, ki jih je uporabljala pri nastajanju hibridnega albuma Biophilia (2011), pa tudi čisto klasična kronološka predstavitev diskografije in "zvočna izkušnja" Songlines.

Sinonim za kolaborativno umetnost
"Björk je izjemno inovativna umetnica, njej prispevek na področju sodobne glasbe, videa, filma, mode in umetnosti je močno vplival na njeno generacijo po vsem svetu," opozarja kurator v MoMi Klaus Biesenbach. Napoveduje, da bo "izjemno eksperimentalna razstava" obiskovalcu ponudila neposredno srečanje z umetničinim delom.

Björk ima za seboj dolga leta eksperimentiranja z zvoki, podobami, tehnologijo in temami, ki se raztezajo od feminizma do sožitja z naravo; pogosto je sodelovala z uglednimi režiserji, modnimi oblikovalci, producenti in fotografi, vsi ti stranski projekti so vključeni v retrospektivo.

Pevka je svojo prvo ploščo pop predelav izdala pri rosnih desetih letih. V začetku 80. let je ustvarjala pod okriljem post-punk skupin Exodus in Jam 80, nato ustanovila alter rock skupino Tappi Tikarrass, sledilo je delo s skupino KUKL. Sledila je ustanovitev zasedbe The Sugarcubes, prve, za katero je najbrž slišal še kdo onkraj domačih meja.

Skupina The Sugarcubes je nato migala še šest let, izdala več albumov in poskrbela za vrsto uspešnic na obeh straneh Atlantika. Björk je leta 1990 izdala ploščo Gling-Glo z bebop triom Gudmundar Ingolfsonnar, leta 1992 pa se je začela njena uspešna samostojna pot, ki jo zaznamuje predvsem njena samosvoja interpretacija dance in elektro glasbe.

Leta 1999 je na prošnjo Larsa von Trierja napisala glasbo za film Plesalka v temi, ki je izšla na albumu Selmasongs. Nato ji je režiser Lars von Trier ponudil še glavno vlogo v filmu, ki jo je po dolgem oklevanju tudi sprejela.

"Vse skupaj je bilo zame neverjetno radodarno in plodovito potovanje," je na predogledu razstave zbranim novinarjem povedala 49-letna Björk. "Naša premisa je bila ustvariti razstavo, ki glasbo spreminja v izkušnjo," razloži Biesenbach.

Vulnicura zaradi piratov izšla predčasno
Samo srce razstave je menda 10-minutni video Black Lake, ki so ga posebej za razstavo posneli lani poleti, v jamah in med ognjeniškimi kraterji Islandije. Pesem je izšla na njenem novem albumu Vulnicura. (Sprva je bilo načrtovano, da bo album izšel sočasno z odprtjem razstave, a so nato z izdajo pohiteli, ko se je januarja po "zaslugi" piratov pojavil na spletu.) Bo pa Björk ob tej priložnosti priredila tudi nekaj koncertov v New Yorku, dva celo v prestižnem Carnegie Hallu.