Pri reviji Mentor so se pod okriljem JSKD-ja obletnice ustvarjanja Boba Dylana spomnili z natečajem, v katerem so iskali najboljšo protestno pesem. Med 74 nadvse različnimi pesmimi so izbrali Balado o strugarju, ki je žirijo prepričala z iskrenostjo in neposrednostjo sporočila.
"V baladni formi, kjer teče tudi kri, je pripovedovalsko tekoče in duhovito povzela duha časa, v katerem živimo. Protestna pesem namreč ni golo rohnenje in prazno besedičenje s stokrat prežvečenimi puhlicami in rimami, ampak tudi in predvsem sposobnost satiriziranja današnjika, umetnost različnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščina uporabe medbesedilnih in drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz rohnenja in praznih rimarij naredijo protestno poezijo," je zapisala žirija v sestavi Matej Krajnc, Marijan Pušavec in Aljoša Harlamov.
Pesem so za nagrado uglasbili - avtor glasbe je Matej Krajnc, izvaja jo zasedba Krizni štab (Matej Krajnc, kitara in vokal, Robert Oven, bas in spremljevalni vokal, Luka Kuhar, tolkala), pesem je posnel in produciral Robert Oven (studio Ugoden zvok), prvič pa ji lahko prisluhnete prav na MMC-ju.
V natečaju je sodelovalo 49 avtorjev, ki so kritično razmišljali o različnih temah – vse od podjetniško-tajkunske do bančniške tematike, nekaj je bilo osebnoizpovednih pesmi, takih, ki so pojem protesta prenesle v intimo, in tudi nekaj besedil protesta v prenesenem pomenu. Drugo, knjižno nagrado so podelili pesmi Lidije Brezavšček z naslovom A las barricadas, tretje nagrade pa niso podelili. Poleg izbranih so v Mentorju objavili še nekaj protestnih pesmi Rozike Močnik, Antonije Jereb, Petra Pocka, Dominiqua Reščiča, Rudija Stoparja in Tima Uršiča.
Jana Kolarič BALADA O STRUGARJU
Delavc je živel, strugar,
stregel stroju za denar.
Kupil z njim si bo kvartir,
tam imel svobodo, mir.
Stradal, trgal si od ust
in nikdar šel na dopust.
Delal je več let in v banki
so nabrali se prihranki.
A v tovarno trešči grom:
kar čez noč zgodi se zlom.
Njen direktor – špekulant
spravi jo nalašč na kant.
Ref.: Sredi minusa števil
se sesul je skupni cilj:
»Progresivnost in razvoj, proti recesiji boj!«
Ni obupal naš strugar,
čakal je na svoj denar, t
retji mesec že brez plače,
saj četrti bo drugače …
Strgal čevlje je in hlače,
žulil suh kruh, brez pijače …
Mine leta pol in v banki
so skopneli mu prihranki.
Mine mesecev še šest,
delovnih vse manj je mest,
delavci še kar brez mezd,
stiska se v nemoči pest …
Po pol leta agonije
v črno se obrat zavije.
Ker le minus proizvaja,
marš na zavod, lena raja!
Ref.: Sredi minusa števil
se sesul je skupni cilj:
»Progresivnost in razvoj,
proti recesiji boj!«
Skorumpiran sindikat
spremlja delavce do vrat:
»Kaj koristil bi prevrat,
prav ima, kdor je bogat!«
Hiter konec z malo hrupa –
prednje menedžer ne upa.
V medijih »modrost« razkrije:
»Vsi smo žrtve recesije.«
Pa odpelje se na ranč
jahat konje kot Komanč.
V sluh zareže se strugarja
le pospešek jaguarja.
Ref.: Sredi minusa števil
se sesul je skupni cilj:
»Progresivnost in razvoj,
proti recesiji boj!«
Kam si šel, strmi strugar,
moj prisluženi denar?
Gre v bife in flašo spije.
Zdi se: svet smrdi in gnije …
Na tovarne je oltar
dal življenja vsega dar,
le dajal, garal kot mula,
rezultat pa – minus nula.
Ko domislil je strugar
in pretuhtal celo stvar,
na tovarnarjev je ranč
tiho šel kot kak Komanč.
V gaju pomaranč se skrije
in tovarnarja – ubije.
Rekel bo ljudem s sodnije:
»Vsi smo žrtve recesije …«
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje