Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,8 od 24 glasov Ocenite to novico!
Prireditev ob 65. obletnici priključitve Primorske k matični domovini
Na današnji osrednji prireditvi ob 65. obletnici priključitve Primorske k matični domovini bo prof. Anton Baloh dirigiral 160 pevkam in pevcem združenih zborov Primorske, ki bodo zapeli tudi pesem Vstajenje Primorske. Foto: BoBo
Vstajenje Primorske
Notni zapis skladbe Vstajenje Primorske. Foto: BoBo

Vstajenje Primorske: "Ljudska himna, ki te vsakič neverjetno presune"

Intervju s prof. Balohom o himni primorskega naroda
15. september 2012 ob 10:37
Koper - MMC RTV SLO

Vsaka himna ima svoj čar in svoj pomen. Izraža pripadnost in domoljubje. Tako je tudi s sicer neuradno a že dolgo ukoreninjeno himno Primorcev, ki je vrsto let protagonistka pomembnejših proslav in drugih slovesnosti na Primorskem. Kot druge, ima tudi primorska himna svoje posebnosti.

O njih smo se pogovarjali s prof. Antonom Balohom, ki bo v Kopru, na sobotni osrednji prireditvi ob 65. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, dirigiral 160 pevkam in pevcem združenih zborov Primorske.

Besedilo leta 1944, glasba 1967
Glede nastanka skladbe Vstajenje Primorske se skorajda od vsega začetka pojavljajo različne informacije, mnoge so tudi netočne. O avtorju besedila ni dvoma, pravi Baloh: "Napisal jo je Lev Svetek Zorin že v času vojne, po kapitulaciji Italije. Tekst je nastal leta 1944, ko se je nekje nad Vipavsko dolino zazrl proti morju, ki ga je navdihnilo. To pesem, poezijo, je prebral svojim tovarišem in celo ploskali so mu, zato je takoj vedel, da ima močno sporočilnost in da vzbuja čustva."

Glede uglasbitve pa obstajajo določena razhajanja. Nekateri menijo, da je melodija nastala še pred koncem druge svetovne vojne, a Baloh to informacijo zavrača. Pesem, kot jo poznamo danes, je dobila končno obliko zelo pozno, pravi: "Šele leta 1967. Naročili so jo v Novi Gorici, da bi počastili praznik priključitve Primorske k matični domovini. Skladbo je napisal Rado Simoniti, v tesnem sodelovanju s Claudijem Coloinijem. Tistega leta je bila tudi prvič zapeta."

Simbol upora z religioznimi odlomki
Naslednja prelomnica, ki je zaznamovala to skladbo in jo ponesla vse do statusa himne, pa je bila slovesnost ob obletnici priključitve v Komnu, 10 let kasneje. "Prepričan sem, da je prav takrat Vstajenje Primorske postala nekakšna neuradna himna ljudstva. To je bilo čutiti. To je ljudska himna, ki te vsakič neverjetno presune." Čeprav je skladba nekakšen simbol upora, pa je nekaj njenih odlomkov, zanimivo, religiozne narave: "Nekaj odlomkov melodije, sploh v glavnem refrenu, je povzetih po neki religiozni skladbi, ki govori o Mariji."

Skladba je sestavljena iz treh delov. Sporočilnost besedila se kaže tudi v tempu petja, še pojasnjuje Baloh: "Prvi del je počasen, turoben, opisuje obup, ponižanje. Drugi del je živahnejši, borbeni, zaznamuje upor. Tretji del pa predstavlja glorijo Primorski, poklon Primorcem in njihovemu trudu, boju. In prav slednji v sebi skriva še eno posebnost. Deloma je povzet po skladbi Bazovica, ki jo je napisal Fran Venturini še pred vojno in je bila nekakšna napoved druge svetovne vojne."

Vstajenje Primorske poznamo v številnih različicah. Nekateri zbori so ob izvedbi dodali svoje elemente, na primer, recitacije, inštrumente, nekateri so prilagodili tudi tempo. Toda to skladbi ne vzame njene močne sporočilnosti. Še močnejši naboj dobi, ko se pevcem na odru pridruži občinstvo: "Ko dirigiram to pesem, se ob drugi ponovitvi refrena rad obrnem proti publiki. Pevci tako nimajo več zborovodje, vsi postanemo eno. V čustvih, z mislimi in v petju se popolnoma zlijemo. Videl sem že visoke politične može, ki niso Primorci, ljudi, ki so bili na proslavah v prvih vrstah in so z nami peli. Ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo."

Mateja Markončič, Radio Koper

VIDEO
Vstajenje Primorske
Predvajaj RealPlayer WindowsMedia
Prijavi napako
Komentarji
Kolinop
# 22.09.2012 ob 10:53
Refren ni deloma povzet po Bazovici. Enostavno prepisan je.
Presodite sami :)
Bazovica

Bazovica je meni dosti bolj všeč, je pa res da je Vstala primorska bolj ljudska, štiriglasje se pojavi samo pri zaključku, kar jo po mojem naredi bolj himnično. Isto je z Zdravico. Vrabčeva je dosti bolj udarna, zveneča ampak jo Premrlova prekaša v enostavnešji melodiji, za množice... zato so jo tudi sprejeli za himno.

Čeprav bi osebno še vedno rajše videl Naprej zastava Slave! :) Je edina ki so jo peli tako partizani kot domobranci! :)

Pa še nekaj na Vstalo primorsko. Poglejmo si besedilo refrena na koncu.
našla si končno svoj pravi obraz
Če bi Primorska našla svoj pravi obraz bi imela vsaj Gorico in okolico, celotna Brda, cel Kras in celotno Istro. Tako pa mi ob prepevanju tega verza vedno prikrade v spomin prejšna misel.
zamudnik
# 16.09.2012 ob 21:35
Vse tole je precej podobno heimatdinstovskim proslavam. Je pa res, da nisem bil ta - in upam, da so se vsaj malo spomnili tudi tistih nedolžnih, ki so osvoboditev doživeli (pardon: domrli) v tistih jamah.
Če vem prav, so bila primorska mesta ob koncu vojne čudno prazna.
ciracara
# 15.09.2012 ob 15:21
Nevem zakaj mi je admin izbrisal moj dokaj kritičen post do te pesmi.

Vglavnem ne maram je, ena navadna diktatorksa pesem!

Lp iz primorske!
Amsel
# 15.09.2012 ob 13:08
Ja krasna pesem, s francosko italijanskim prehodom iz enega ritma v drugega! Poklon mediteranski slovenski duši!
darb
# 15.09.2012 ob 13:06
Micesar Deloma je povzet po skladbi Bazovica
Ravno to sem hotel povedati, da ni deloma povzet, ampak povsem...
Arnolfus
# 15.09.2012 ob 12:32
A kdo od vas veleumov sploh ve, kje je Primorska, kdaj je nastala in kje je upravno politično središče te regije, ali pokrajine? Kaj sploh je to Primorska? Morda kakšen zemljevid morda...
anny22
# 15.09.2012 ob 12:24
KLIK
Bostjan11
# 15.09.2012 ob 12:21
Čudovita pesem ,me spomne na preminulega starega tata ,ki je živel pod fašizmom in bil v šoli ,kjer je pisalo :Qui si parla solo italiano(Tu se govori le italjansko)

Hvala g. Popoviču ,da je zbral denar za proslavo ,ko se je država umaknila.
Micesar
# 15.09.2012 ob 12:12
Darb očitno nisi prebral celega članka! Tudi to je povedano notri

Skladba je sestavljena iz treh delov. Sporočilnost besedila se kaže tudi v tempu petja, še pojasnjuje Baloh: "Prvi del je počasen, turoben, opisuje obup, ponižanje. Drugi del je živahnejši, borbeni, zaznamuje upor. Tretji del pa predstavlja glorijo Primorski, poklon Primorcem in njihovemu trudu, boju. In prav slednji v sebi skriva še eno posebnost. Deloma je povzet po skladbi Bazovica, ki jo je napisal Fran Venturini še pred vojno in je bila nekakšna napoved druge svetovne vojne."
ww
# 15.09.2012 ob 11:25
.
jim bi bilo bolje pod ..
.
darb
# 15.09.2012 ob 11:15
Celotna melodija refrena je povzeta po Bazovici, ki je bolj legendarna, udarna in vsaj štiriglasna predvojna pesem.
Kazalo