Na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, so nastopili prvonagrajenci letošnjega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev TEMSIG in BALTEK ter gojenci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana s samospevi Frana Gerbiča. Foto: Twitter
Na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, so nastopili prvonagrajenci letošnjega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev TEMSIG in BALTEK ter gojenci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana s samospevi Frana Gerbiča. Foto: Twitter

Na slovesnosti v Cerknici so podelili tudi priznanje za izjemne dosežke, ki so jih prejeli flavtistka Ana Kavčič Pucihar, kitaristka Irena Pajtler in pozavnist Mihael Švagan.

Tomaž Habe je s svojimi učbeniki in pedagoškim delom vzgojil številne generacije glasbenikov. Že dolga leta je tudi profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v letih 2006-2010 pa je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev. Njegov skladateljski opus je obsežen, šteje več kot 350 del, vključuje pa orkestrsko, zborovsko, komorno, filmsko glasbo in je izdan na številnih zgoščenkah. Posebej velik je njegov prispevek na področju didaktične glasbe. Lani je prejel tudi nagrado Marjana Kozine, najvišje strokovno priznanje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev.

Zdenka Kristl Marinič se je rodila v Ljutomeru v znani glasbeni družini, po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo pa zaključila še specialistični študij violončela. Sodelovala je v različnih glasbenih sestavih, med drugim tudi v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, s katerim je nastopala na domačih in tujih odrih. Po poučevanju na več glasbenih šolah je v Domžalah ustanovila zasebno glasbeno šolo Parnas.

Nagrada nosi ime po skladatelju, tenoristu in dirigentu
Nagrade in priznanja Frana Gerbiča vsako leto podelijo zaslužnim pedagogom za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Nagrada nosi ime po skladatelju, tenoristu in dirigentu Franu Gerbiču (1840-1917), ki je med drugim izdajal tudi prvo slovensko glasbeno revijo Glasbena zora. Rodila se je v Cerknici, pozneje pa je petje in kompozicijo študiral v Pragi in bil leta 1868 angažiran v tamkajšnjem Narodnem gledališču. Med letoma 1868 in 1878 je bil prvak zagrebške opere, v letih 1881-86 je deloval v Lvovu, nato v Ljubljani.

V Ljubljani je poučeval na Glasbeni matici, vodil glasbene predstave Dramatičnega društva in zbor Narodne čitalnice ter pripomogel k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča leta 1892, v katerem je dirigiral operne predstave. Njegov opus obsega okoli 600 skladb.