Gre za preprosto, s skandinavsko umirjenostjo in pretanjenim humorjem začinjeno pravljico. Foto: Kolosej
Gre za preprosto, s skandinavsko umirjenostjo in pretanjenim humorjem začinjeno pravljico. Foto: Kolosej
Čeprav film govori o izgubi, ni v njem niti enkrat omenjena beseda smrt. Foto: Kolosej

Danski režiser Esben Toft Jacobsen se v svojem drugem celovečernem animiranem filmu, posnetem v švedščini, Iskanje Pernatega kralja, ki si ga je pri nas mogoče ogledati v simpatični sinhronizirani različici, te težke teme loti na zelo nežen in do otrok prijazen način.

Zajček Jan je izgubil mamo: v svoje kraljestvo jo je odnesel strašni Pernati kralj in Jan od takrat naprej živi samo z očkom. A mali zajček je, pa čeprav se z očkom odlično razumeta, trdno odločen, da bo svojo mamo spet našel, zato se poda na vznemirljivo pustolovščino, ki preseže vsa njegova pričakovanja, nevarno pa zamaje tudi naravno ravnovesje.

V malo več kot uro trajajoči animirani zgodbi, ki po nekoliko okornem in počasnem začetku sčasoma preraste v napeto pustolovščino, beseda smrt ni omenjena niti enkrat, prav to pa tako otrokom kot tudi staršem omogoča neobremenjujoč ogled filma in odpira prostor za lastno interpretacijo. Prav tako se je Jacobsenu, kljub izrazito jasnemu sporočilu o pomenu ohranjanja naravnega ravnovesja, uspelo izogniti pretirani poučnosti. Film je obdržal v pravljično-sanjskem svetu, kjer je sicer z otroškim upanjem in trmo mogoče preseči meje mogočega, nekatera pravila pa je hočeš nočeš vseeno treba upoštevati.

Iskanje Pernatega kralja ni barvita megauspešnica, ki bi gledalce prepričala z bombastičnimi slikovitimi prizori ali dovtipnimi domislicami na prvo žogo, ampak je preprosta, s skandinavsko umirjenostjo in pretanjenim humorjem začinjena pravljica, ki lahko otrokom nudi oporo pri soočanju z izgubo, odrasle pa opomni, da nekoč tudi sami nismo verjeli v besede "nemogoče" in "nikoli več".

Gaja Pöschl; iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija, Radiu ARS.