Gledamo
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 7 glasov Ocenite to novico!
LBJ
Biografska drama osvetljuje Johnsonovo kariero v zgodnjih šestdesetih letih in njegove pogosto spregledane dosežke, zlasti zgodovinski zakon o državljanskih pravicah. Foto: IMDb
Woody Harrelson
Woody Harrelson s svojo večplastno upodobitvijo pokaže izjemne Johnsonove pogajalske sposobnosti, obenem pa odstre tudi osebne negotovosti, ki so ga pestile. Foto: IMDb

Dodaj v

Filmska recenzija: LBJ

Lyndona Bainesa Johnsona igra Woody Harrelson
19. maj 2018 ob 13:58
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Teksaški politik Lyndon Baines Johnson je bil v začetku 60. let strankarski tekmec Johna F. Kennedyja, ki ga je po predsedniški zmagi politično modro imenoval za svojega podpredsednika. Po tragičnem atentatu Johnson prevzame funkcijo in se odloči nadaljevati začeto Kennedyjevo pot, kar mu zagotovi naslednji mandat in eno ključnih vlog v ameriški družbi 60. let.

Biografski film LBJ, ki ga je režiral Rob Reiner, je vsebinsko in časovno razpet med ozadjem dogajanja ob izrednem prevzemu predsedniškega mesta ter sprejemanjem zakona o državljanskih pravicah, ki je de facto ukinil rasno razlikovanje. V nasprotju z večno simpatičnim, mladostnim »paradnim konjem« Kennedyjem je bil ostareli, nekarizmatični Johnson v resnici tisti "vlečni konj", ki je izpeljal ključne reforme 60. let in poskušal modernizirati Ameriko oziroma, natančneje, storiti institucionalni korak nasproti živahnim družbenim gibanjem. Kar mu je uspelo na ravni priznavanja enakopravnosti, demokratičnih svoboščin in blaginje, je na drugi strani uničilo stopnjevanje podedovane vojne v Vietnamu, ki je pustila izrazitejši odtis na njegovi javni podobi.

Glavni namen avtorjev filma je bil vpogled v človeka za to javno podobo ponekod vulgarnega in brezkompromisnega političnega mešetarja in hkrati osebnosti, ki se zaveda svojih omejitev, a hrepeni po veličini. Zgodovinsko se Lyndon Johnson umešča med JFK-ja in Nixona, ki jima je odlična in kompleksna filmska portreta v 90. letih posvetil Oliver Stone. Temu šopku lahko dodamo še introspektivno Jackie Pabla Larraína.

Naracija LBJ-ja se izogne širšemu zgodovinskemu kontekstu, ki vdira v pripoved pretežno skozi poročila, in temelji na prikazu oseb v sobah, pisarnah in spalnicah. Deluje nekako komorno, a ne na način eksperimentalne in vase zapredene Jackie, pa tudi "spodobno", v dobrem in slabem pomenu besede. Na celovečercu je nekaj muzejskega in rahlo karikiranega ob vseh prostetičnih obrazih, med katerimi je v ospredju maska Woodyja Harrelsona v naslovni vlogi. V filmskem smislu je delo skratka bolj opomba k prej navedenemu, kljub očitnemu prepričanju tudi samih avtorjev, in zgodovinskemu dejstvu, da si LBJ zasluži opaznejše mesto ...

Gorazd Trušnovec, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS)
Prijavi napako
Komentarji
kingeston
# 21.05.2018 ob 15:24
pa ravno Woody Harrelson? ki ga bolj poznamo po igranju kakšnega bebčka?
tudi izbira igralcev je ključna za uspeh filmov...
alcatraz
# 19.05.2018 ob 18:30
ta je bil karikatura samega sebe.
v čem je fora o njem delat film?
divinedante
# 19.05.2018 ob 15:34
LBJ je bil navadna podgana ..
Kazalo