Gledamo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 64 glasov Ocenite to novico!
Mesečina
Mesečina ni pomemben film zato, ker bi bil zavestno skonstruiran okrog "perečih" ali "aktualnih" vprašanj, ker bi bil pragmatičen korektiv trendov množične filmske industrije. Pomemben film je zato, ker - brez kompromisov na račun forme ali vsebine - individualno izkušnjo povzdigne na raven univerzalnega. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Mesečina
Na letošnji podelitvi oskarjev je Mesečina osvojila tri oskarje: za najboljši film, za najboljšega igralca v stranski vlogi (Mahershala Ali) in najboljši prirejeni scenarij. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Mesečina
Ime Chiron je sposojeno od kentavra v grški mitologiji. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Mesečina
Chironova zaljubljenost v Kevina, gobčnega fanta, ki ga zalotijo med spolnim odnosom (s punco) na šolskem hodniku, ni nikoli eksplicitno omenjena. Chiron teh čustev ne more priznati niti samemu sebi. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Mesečina
V Liberty Cityju, delu Miamija, od koder je Jenkins doma in kamor je postavil svojo zgodbo, 47 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, skoraj tretjina odraslih pa je brezposelna. Foto: Con film d.o.o./Kolosej
Mesečina
Proračun filma je bil nizek: posneli so ga za milijon in pol dolarjev. Zasluge za realizacijo je imelo tudi posredovanje Brada Pitta, ki je med izvršnimi producenti filma. Foto: Con film d.o.o./Kolosej

Filmska recenzija: Mesečina

13. marec 2017 ob 19:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Naposled je v naših kinematografih letošnji dobitnik oskarja za najboljši film. Po ogledu Mesečine je jasno, kakšno krivico ji dela vsak, ki jo pokroviteljsko odpiše kot film, ki je nagrado dobil, ker se ukvarja z LGBTQ- in rasno tematiko.

V vsaki biografiji so prelomni trenutki, trenutki, zaradi katerih smo odrasli v ljudi, kakršni smo. Mesečina pokaže, da tudi seštevek teh trenutkov ne more ponuditi jasne, enoznačne slike o življenju. "Black", pomenljivo univerzalno poimenovani protagonist najboljšega filma lanskega leta, je morda produkt svoje okolice, izkušenj in naravnih danosti - obenem pa nikoli ni samo to, pač pa posameznik v nenehnem iskanju kompromisa med svojo "resnico" in pričakovanji družbe. V analizi moške (temnopolte) identitete je Mesečina hkrati neizprosen in nežen film.

Filmski triptih spremlja odraščanje temnopoltega gejevskega moškega v revnih predmestjih jugovzhoda ZDA. Predvsem v prvih dveh poglavjih odkrije manj znani obraz Miamija, mesta, ki ga večina povezuje z lagodnim življenjem lepih in premožnih.

Alex Hibbert je prvi od treh igralcev v vlogi Chirona, ki je tukaj znan še kot "Little" (Mali). Ko bo odrasel, ga bodo ljudje klicali Black. Drugače povedano: Chironova identiteta je fluidna, nedokončana; vsak od treh segmentov zgodbe je naslovljen po tem, kako protagonista (otroka, najstnika, odraslega moža) dojema njegova okolica. (Igralci - Hibbert, Ashton Sanders in Trevante Rhodes - si med seboj niso pretirano podobni, a Jenkins niti ne stremi k doslednosti kakih Fantovskih let: že na tej ravni je moč razbrati poanto, da se Chiron trudi, da bi preoblikoval samega sebe in svojo identiteto).

"Na neki točki se moraš sam odločiti, kdo boš," mu na srce položi Juan (Mahershala Ali), okoliški diler, ki Chirona vzame pod svoje krilo, ko mali zbeži od doma in se sam potika po nevarnih soseskah. Vloga Juana, ki je Aliju zasluženo prinesla oskarja za stransko vlogo, je osvežujoče neklišejska upodobitev preprodajalca na velikem zaslonu: Juan ni preteča prezenca, a si obenem ne moremo zatiskati oči pred tem, kaj počne in kakšna je njegova vloga v skupnosti. Gledalec ob tem nima občutka, da skuša film pridigati ali moralizirati - Jenkins je preprosto nastavil zrcalo segmentu temnopolte Amerike, ki mainstreamske kulture ne zanima pretirano.

Nič manj zaščitniška do fanta ni Juanova punca Teresa (Janelle Monáe), ki premore več materinske skrbi kot Chironova prava mama. Paula (Naomie Harris) svojo odvisnost od drog financira s prostitucijo: dejstvo, ki ga Jenkins na redkobeseden, a poetičen način poda zgolj prek dveh replik in rdeče svetlobe, ki ponoči brli v njeni spalnici. Prav ta nevsiljiv pristop, ki ne dopušča sprenevedanja, je Jenkinsov avtorski pečat, tisto, kar Mesečino dvigne nad klasično dramo o kalvariji odraščanja v težkih okoliščinah. Vizualno poezijo najde v še tako banalnih dogodkih, kot je vožnja v avtomobilu na sončen miamijski dan. Estetska komponenta je nenehno prisotna, pa naj bo to v simetrični kompoziciji kadra, gladko drsečem očesu kamere ali premišljeni glasbeni podlagi. Težko je spregledati, da Jenkins pripoveduje zgodbo o svetu, v katerem je odraščal in ki je vpisan v njegove gene.

Scenarij iz nabora praviloma stereotipnih likov, kot so razpečevalec mamil, zasvojenka z malim otrokom in introvertiran najstnik, ustvari tridimenzionalne, življenjske like.

Sošolci Malega maltretirajo, najbrž zato, ker razumejo, da je "drugačen": na tej ravni, neartikulirano, se svoje istospolne usmerjenosti zaveda tudi sam. Igriv pretep v travi, v katerega se zapleteta z najboljšim prijateljem Kevinom (Jaden Piner), je še en primer avtorjevega subtilnega pripovedovanja: trenutek je liričen in zgovoren, ne da bi se v resnici zgodilo kaj posebnega.

Chiron se v ključnih trenutkih svojega življenja vrača na obalo, k morju, k spominu, ki niti ni njegov: Juan mu je pripovedoval o svojem odraščanju na obali Kube, in fant se identificira z njegovim iskanjem lastnega mesta v svetu. Treba je samo poiskati drugačno svetlobo, pa je svet kot ustvarjen na novo, je srž Juanove zgodbe, ki jo povzema tudi naslov drame Tarrella McCarneya, In Moonlight Black Boys Look Blue (Barry Jenkins si jo je sposodil za ohlapno predlogo svojega scenarija).

Prav na plaži, v siju mesečine, Kevin in Chiron v najstniških letih doživita intimen trenutek, ki bo formativen vsaj za enega od njiju. Morje je prisotno v vseh segmentih Mesečine, tudi kadar valov ne vidimo na platnu - morda kot simbol hrepenenja, osrednjega motiva zgodbe, ki Jenkinsa zanima bolj kot spolnost (edini prizor spolnosti pa uporabi diskretno odrezan kader).

V tretjem poglavju zgodbe je minilo približno deset let in življenje je šlo svojo neizogibno, deprimirajočo pot. S tem, da se je uprl nasilnikom, je moral introvertirani, občutljivi Chiron zatreti ključen del svoje osebnosti: od tega je bilo odvisno njegovo preživetje. Šele njegovo ponovno srečanje s Kevinom je prvi žarek upanja za prihodnost, prihodnost, ki sicer protagonistu ne ponuja številnih možnosti. Prizor v bistroju je v enaki meri pazljivo premišljen in prepuščen dvoumnosti; vizualni slog se umakne dialogu, ki v ospredje postavi glavna junaka. (Tukaj je tudi najbolj vidno, da se je zgodba rodila kot odrska predstava). Konec je tih, a katarzičen: dovolj časa smo preživeli v Chironovi koži, da je jasno, koliko lahko pomeni tudi najmanjši dotik.

Mesečina ni pomemben film zato, ker bi bil zavestno skonstruiran okrog "perečih" ali "aktualnih" vprašanj, ker bi bil pragmatičen korektiv trendov množične filmske industrije. Pomemben film je zato, ker - brez kompromisov na račun forme ali vsebine - individualno izkušnjo povzdigne na raven univerzalnega. S tem odpira prostor za empatijo in razumevanje v zvezi z vprašanji, kjer je enega in drugega pogosto premalo.

Ocena: 5; piše Ana Jurc

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
Franc Pijanc
# 13.03.2017 ob 19:54
Na srečo so tvoji kvazi intelektualno-zarotniški komentarji te omenjene manipulativne moči nimajo. Pa če si še tako želiš.
Bendit
# 13.03.2017 ob 20:05
Men je bil dolgocasen, sem zaspal.
Brisko
# 13.03.2017 ob 21:25
In ko imajo Američani poln kufer te liberalne propagande, izvolijo Trumpa.
Eh, moj Hollywood, čisto ničesar niste dojeli.
JANEZ BLOND
# 13.03.2017 ob 20:01
Dolgočasen film ,ki si ne zasluži oskarja ampak vemo kako je v Hoolweedu.
Hafis
# 13.03.2017 ob 22:10
Vsak ki ga je dobro gledal ve da to ni film kjer je LGBTQ v ospredju. Film je dober samo za mojoe pojme prekratek.
Nelly25
# 13.03.2017 ob 21:39
Ti "filmski kritiki" se prav ponavljajo en za drugim..en se odloci da je film nevem kaksen presezek..ostali pa ponavljajo kot papige za njimi. Zame osebno je bolj en dolgcas..tako da kako je to dobilo oskarja mi ni cisto jasno. Verjetno so zeleli malo zapolniti te crnske kvote..ker drugace bi spet poslusali lanskoletno jokanje
vnk
# 13.03.2017 ob 20:41
Po ogledu Mesečine je jasno, kakšno krivico ji dela vsak, ki jo pokroviteljsko odpiše kot film, ki je nagrado dobil, ker se ukvarja z LGBTQ- in rasno tematiko.

Še dobro, da plačujemo RTV prispevek, kako bi pa drugače imeli lahko svoje mnenje?

S tem odpira prostor za empatijo in razumevanje v zvezi z vprašanji, kjer je enega in drugega pogosto premalo.

Ni šlo brez moraliziranja na koncu, a ne? :)
Alen Ford
# 14.03.2017 ob 14:00
Eden najboljših filmov po ocenah kritikov (metascore 99). Samo kakšen severnokorejski film je boljši po kritikah.
ishgilliath
# 13.03.2017 ob 22:39
In ko imajo Američani poln kufer te liberalne propagande, izvolijo Trumpa.
Eh, moj Hollywood, čisto ničesar niste dojeli.

Brez skrbi, saj film ni namenjen volilcem Trumpa. In tudi ni naloga takšne ali drugačne umetnosti izključno samo to, da zabava sodrgo. Če vam tovrstni filmi niso všeč, pač glejte The Apprentice, kdo vam pa brani? Ker je res strahovito nadležno ves čas poslušat frustrirano jamranje nekih "nimam-nič-proti-gejem-ampak" shizofrenikov, ki tovrstne produkcije sploh niti od daleč ne bi povohali, če ne bi bilo črnske, LGBT oz druge "dekadentne" tematike (lol, kere imate eni, resno) zaradi katere se iz nekega bizarnega razloga avtomatično počutijo strahovito užaljene. Kot bi biku z rdečo zastavo pomahal, totalno iracionalno in patološko. Polna usta so vas izjav o tem, kako ne nasedate nekim kulturnim "elitam" in establišment inštitucijam, pa ste vseeno totalno butthurt, ko se enkrat ne morete poistvetiti z odločitvami in nazori taistih elit... Pa čeprav te v ničemer ne posegajo v vaše življenje in nimajo nobenega direktnega vpliva na vas. Bedno, res bedno.

Ti "filmski kritiki" se prav ponavljajo en za drugim..en se odloci da je film nevem kaksen presezek..ostali pa ponavljajo kot papige za njimi. Zame osebno je bolj en dolgcas..tako da kako je to dobilo oskarja mi ni cisto jasno.

Flawless logic, nekemu žnj modelu film ni bil všeč, torej za pozitivni konsenz kritikov ne more bit druge razlage. Jap to bo, definitivno.
djdj
# 14.03.2017 ob 12:04
Filmi po letu 2000 so razen izjem porazni. Včasih je lepo pogledati kakšen starejši film(iz 70ih, 80ih, 90ih). Takrat ni bilo nuje po "politični korektnosti". Danes mora v filmu obvezno nastopati temnopolti, predstavnik LGBT, musliman in še predstavnik kakšne manjšine. Drugače je film popljuvan. Občutek imam, da včasih ni bilo mej glede šal. Danes se ne sme nič. Mogoče pa so bili le ustvarjalci boljši. Glasbene podlage so bile boljše, igralci bolj "naravni"/talentirani, zgodbe so celo imele smisel... Isto je z glasbo.
Će bo kdaj ta film na TV, si ga bom celo ogledal. Glede ogleda "prikolic" filmov ni interesantno.
fuckwad
# 14.03.2017 ob 11:51
Film je en boljših ameriških iz 2016, a daleč od vrha (Captain Fantastic, Manchester by the Sea, Nocturnal Animals, ...). Še vedno pa svetlobna leta pred La La Land.
albrehti
# 14.03.2017 ob 06:38
Ker misem iz te scene, sem moral preveriti kaj LGBTQ pomeni. Za kar bi lahko bipojasnilo na začetku članka.
Nismo vsi tako razgledani in vsevedi.
sirus
# 13.03.2017 ob 22:28
Vidim, da imamo vsako leto daljši ta LGBTQXYZ....
Galaxy
# 14.03.2017 ob 22:11
Ana a sedaj vidiš kakšni filmi so zate? Ker vojaški in znanstveno-fantastični zagotovo niso!
raknac navi
# 13.03.2017 ob 21:27
Recenzija filma. Tukaj pa prav vsak post o homoseksualnosti... in potrm niste ksenofobi! Ne res ne! Cisto zares ne! Vi ste edini pravi! In oh in sploh emotivni!
Srečni Luka
# 13.03.2017 ob 20:59
Empatijo in razumevanje najdem v ljudeh, ki se trudujo in mučijo preživeti dostojno in pošteno. Ne pa v za lase privlečeni dekadentni sceni nerazumljivih protislovij in zapečatenih usod.
fago
# 15.03.2017 ob 08:07
Nisem obremenjen s homofobnostjo, pa vendarle se mi zdi, da je ta film nekako sforsiran zaradi tematike, ki v filmu resda ni v ospredju.
Meni je bil dolgočasen in ga nisem zmogel celega.
djdj
# 15.03.2017 ob 00:01
ishgilliath # 14.03.2017 ob 12:56
Drži, ne spremljam. Vsak ima svoj okus, a mene navdušijo stare klasike.
Donfrenky
# 14.03.2017 ob 14:42
Jaz sem mu dal oceno 7/10. Dober film, a nič posebnega.
Dumr
# 14.03.2017 ob 08:38
Pogledal, po moji oceni je La La Land precej bolj primeren kandidat za oskarja kot ta dolgčas. Rad imam globoke filme, ampak le ta ni bil ne globok ne namenjen kakršnem koli notranjemu razmisleku. Kot je že en izmed komentarjev pred mano dejal, potrebovali so izpolnitev črnskih kvot, kot npr. 12 let suženj. Politična korektnost
Conchis
# 13.03.2017 ob 23:25
Ce ti dol visi za ta film in "elitni hollywood" tega niti ne komentiraš, ce pa si malce latenten in ti kak kader vzburi ali nazor zbode, pa hitro komentirat, kaj se grejo ti geji pa crnci pa hispanoti pa begunci pa juznaki pa un sosed k se ma za neki vec...
Canis.Lupus
# 14.03.2017 ob 07:53
fafaron

# 14.03.2017 ob 01:49
Prijavi neprimerno vsebino @sirus

tako pač je. Ker se je o tem tisočletja molčalo, se šele zdaj odkriva vse spolne manjšine. V tem članku je črk še malo, drugače se pa v zadnjih letih pri nas uporablja "LGBT+", kar pomeni Lezbijke, geje, biseksualne in transspolne ter vse ostale ne izključno heterosekualne in neizključno cisspolne ljudi.

p.s.: cisspolno je nasprotje transspolnemu. Če se oseba ne isztoveti (izključno s spolom, ki ji je bil predpisan ob rojstvu, je transspolna, če se človek z ob rojstvu določenim splolom "strinja", je cisspolen. Več o tem pa Google. Jaz grem v mižo.


Še en, ki preveč na Tumblr-ju visi :/

Film pa moram še pogledat, zato ne bom sodil. Vsekakor pa ne razumem enih komentatorjev, da jih moti "dolgočasnost". Če bi radi vsake 2 minuti esplozijo imate na voljo transformerje in podobno ...
jozgol
# 13.03.2017 ob 21:00
eh, bom pa še jaz podal moje mnenje, ker je to ravno pravi izziv da se o tem filmu malo spregovori, saj je dosti takih ob katerih so le dve urna boljša zapolnitev časa in mogoče kako minuto več..
najprej, vsekakor čast ocenjevalki, da je iz filma povlekla tako velike besede.. nikakor ne mislim, da sem preprost in jo razumem v njeni razlagi, a žal je verjetno podobna kot ostalim kritikom, ki so se odločili da je letos to najboljši film.. vsekakor sem kot velik filmofil za umetniške ali dramatične, življenske filme, tiste s poanto, zgodbo, dramo... in tudi sem povlekel nekaj lepih vzporednic za življenje iz filma, ki nam jih je ponudil režiser, zgodba... a žal nikakor niti približno toliko, da bi bil to film o nekaterih presežkih.. vem kako je težko v današnjem času ustvariti nekaj novega, edinstvenega, ko smo ljudje tako polni vseh informacij in različnih izdelkov... in ta film ponudi nekaj čustev, novega... ne bi ga kritiziral preveč... a kot gledalec... poleg cenitve nekaterih življenskih stvari, žal ni ravno v vrhu filmske ustvarjalnosti... res ne... že kljub vsem dobrim ocenam, se ga nisem želel odločiti gledati zaradi gejevske teme.. ne zaradi homofobnosti, ampak zaradi tega ker moramo za nek pomemben izdelek spet poudariti na manjšine, ki so najbolj na udaru... kot da morajo biti za oskarja nominirani ravno filmi, ki se ukvarjajo z najbolj bolečimi oz. občutljivimi temami.. zame je to pase... dajte kaj novega.. a res mora biti v vsaki seriji, filmu en gej.. da bo potem izdelek bolj čustven, več vreden?? ok, sem bil po ogledu zadovoljen, da to ni bilo tako eksplicitno poudarjeno.. res, na blag način in hvala za to... in so bile še druge teme.. predvsem kako se je kot introvertiran človek vklopiti v družbo.. kako je odraščati.. ok, dobre življenske teme.. a rezultat na koncu..za film, kot nek medij našega zadovoljstva.. in kot nek zmagovalec naše umetnosti... kot je en rekel.. prej za zaspati.. kot za nekaj v kar bi vložili naša čustva, da bi nas poživil miselno ali strastveno (srčno)...
verjetno nekatere moje ideje niso bile dovolj jasne.. a poanta... recezentka, ki je pisala kot ostali kritiki žal poveličujejo malo preveč kar širša javnost sprejme kot formulo za gledljivost.
enough.
tureavanture
# 13.03.2017 ob 19:54
Seveda, na prvo stran med 4 glavne novice
ishgilliath
# 14.03.2017 ob 12:56
djdj
Ne spremljaš ravno pozorno sodobne filmske scene, ha?
fafaron
# 14.03.2017 ob 01:49
@sirus

tako pač je. Ker se je o tem tisočletja molčalo, se šele zdaj odkriva vse spolne manjšine. V tem članku je črk še malo, drugače se pa v zadnjih letih pri nas uporablja "LGBT+", kar pomeni Lezbijke, geje, biseksualne in transspolne ter vse ostale ne izključno heterosekualne in neizključno cisspolne ljudi.

p.s.: cisspolno je nasprotje transspolnemu. Če se oseba ne isztoveti (izključno s spolom, ki ji je bil predpisan ob rojstvu, je transspolna, če se človek z ob rojstvu določenim splolom "strinja", je cisspolen. Več o tem pa Google. Jaz grem v mižo.
UK4EVER
# 13.03.2017 ob 23:40
Zelo dober filem. Ne daje reklame ipd. Veliko ljudi misli, da je LGNTIQ v odspredju pa ni. Priporočam
svyatoslav
# 13.03.2017 ob 19:46
Zakaj je ultra-liberalna Akademija za film, umetnost in glasbo (AMPAS) tako ubogemu filmu podelila oskarja? Bolj ali manj prikrita propaganda homoseksualizma.
Žal je film tista veja umetnosti, ki ima največjo manipulativno moč.
Kazalo