Garcia je svojo zgodbo postavil v 50. leta prejšnjega stoletja, tik pred revolucijo. S tem je več kot očitno želel poudariti in izraziti vonj po nekih drugih časih, ko naj bi bili kubanski ljudje še svobodni.

Film prepleta tako družbeno politično snov (ozadje za izbruh revolucije) in družinsko zgodbo Fellove (zaigra tudi sam Garica), a je tok pripovedi premalo tekoč in na trenutke zmeden. Velja pa pohvaliti dobro glasbeno spremljavo.

Ocena: -3; piše: Slavko Jerič