Seveda, ravno zaradi te iste publike (in ne nazadnje samega žanra) je treba vzeti v zakup konec, ko mora biti zlo premagano. Jaz, baraba gre še dlje, saj je zlo rehabilitirano oziroma transformirano v dobro.

Po statusni simbol s krajo Lune
Gru (Steve Carell/Aljoša Koltak) je naslovni junak z neskromno ambicijo - postati največji zlikovec na svetu. Ker je že v zrelih letih, konkurenca pa je vse mlajša in hujša, se odloči ukrasti kar Luno. Ključni element njegovega načrta se skriva v pomanjševalniku, ki si ga lasti njegov tekmec v boju za "primat naj zlikovca" Vektor (Jason Segel/Klemen Slakonja). V načrt vključi tri deklice, ki jih posvoji, nato pa jih "infiltrira" v Vektorjev imperij.

Osnovna motivacija - biti sprejet
Animirani film postreže s postopno preobrazbo naslovnega junaka in razkriva eno osnovnih dimenzij človeške duševnosti - občutek sprejetosti. S serijo retrospektivnih zgodb Gruja spoznamo kot zvedavega in radovednega otroka, ki ga mati stalno ignorira in mu ne namenja potrebne pozornosti. V podobnem položaju so tudi tri deklice iz sirotišnice, ki si srčno želijo le družine, se pravi, da bi bile opažene in sprejete v krogu najbližjih, kar je navsezadnje osnovna človeška potreba za zdrav duševni razvoj.

Velika želja lahko rodi marsikaj
Seveda ne bom trdil, da se iz vsake nesprejetosti lahko rodita zlo in motena osebnost, vsekakor pa "osebna bolečina" in močno izražena želja po sprejetosti lahko ustvarita marsikaj zares velikega (podobni motivi so v ozadju Socialnega omrežja, ki je te dni uspešno začel pohod po kinematografih in razkriva ozadje nastanka Facebooka).

Gru ponekod povsem nerazumljiv
Jaz, baraba je soliden in simpatičen film, v katerem bodo uživali tako najmlajši kot tudi nekoliko starejša publika. Ob predvidljivosti pa filmu lahko očitamo tudi "razumljivost" sinhroniziranih glasov. Pri tem najbolj mislim na Gruja, ki ga sam ponekod nisem razumel niti besede (kako so ga šele otroci, ki so bili večinska publika v kinu?). To niti slučajno ni napaka slovenske sinhronizacijske ekipe, saj Gru v angleščini zveni kot križanec med Rusom in Nemcem. To gre interpretirati kot razvoj osi zla (Gru bi lahko simbolno kot zlikovec stare šole predstavljal Rusijo oziroma Sovjetsko zvezo; Vektor pa nove generacije zlikovcev), a vseeno se je treba vprašati, komu je film prvotno namenjen. Najbrž tistim, ki jim tovrstnih vprašanj in interpretacije ne bo treba poznati še nekaj lepih let ...