V prvem filmu smo spoznali velikanske robote Transformerje iz planeta Kibertron, ki je po uničenju vseiskre postal neprimeren za bivanje. Sramežljivi najstnik Sam Witwicky (Shia LaBeouf) se zaplete v spopad med dobrimi Avtoboti in zlobnimi Deseptikoni, z njim pa njegova simpatija Mikaela (Megan Fox) ...

V nadaljevanju, ki se dogaja dve leti za dogodki iz prvega, spremljamo Samov prihod na univerzo, doma pa pusti svoj avto, ki je v resnici njegov varuh Avtobot Bumblebee, in punco Mikaelo, ki dela v očetovi avtomehanični delavnici. Medtem Deseptikoni kujejo novo zaroto in samo vprašanje časa je, kdaj se bosta Sam in Mikaela znova znašla sredi robotske vojne vihre.

Režiser Michael Bay se je kot mnogi drugi hollywoodski režiserji zadnjih 20 let kalil s snemanjem reklamnih in glasbenih spotov, kar se pozna vsem njegovim filmom (Armageddon, Bad Boys 1 in 2, Pearl Harbor, The Island, The Rock, Transformers), ki so brez izjeme vizualno brezhibni in fotografsko dinamični, čeprav precej plehki. Ne glede na to, pa je treba priznati, da si je z Maščevanjem padlih dal duška in obenem zadovoljil vse ključne pripombe ter želje privržencev prvega dela. Sam se istoimenskih igrač in risank iz začetka osemdesetih, na katerih temeljita oba filma, spominjam le medlo, pa še to le iz italijanskih TV-kanalov, ki sem jih spremljal med počitnicami v Piranu. Na igrače in risanke me torej niso vezali nostalgični spomini, vso ozadje robotov, ki se spreminjajo v vsakdanja vozila na kolesih, pa sem izvedel iz prvega filma.

Tako kot v prvem delu, gre tudi v Maščevanju padlih za boj med slabimi in dobrimi roboti, vse ostalo, vključno s človeškimi liki, je le vezna snov, ki bolj ali manj smiselno povezuje megalomanske spopade velikanskih strojev. Priznati moram, da sem bil presenečen nad količino negativnih kritik na račun banalnosti scenarija, saj sam nisem imel težav s spremljanjem dogajanja, poleg tega pa me je zmedla le peščica prizorov, v katerih mi ni bilo jasno, kateri robot je kateri.

Posebni učinki bi bili težko popolnejši, pirotehnika še težje veličastnejša, igralci so čisto simpatični, dialogi pa zabavni. Vse kar bi utegnili pričakovati od poletne akcijske uspešnice. Iskanje smiselnosti zgodbe, logičnih in narativnih lukenj v scenariju, ki temelji na seriji igrač, je že v osnovi jalovo in povsem brezupno početje. Negativne točke si je film prislužil izključno zaradi dolžine, ki postane pri slabih dveh urah in pol utrujajoča predvsem zaradi neprestanega bombardiranja z akcijskimi prizori, ki nekoliko starejše gledalce (zlasti zadnje pol ure) pošteno izmučijo.

Skratka popolni robotski orgazem za vsakega najstnika, ki so mu všeč avtomobili in roboti, poleg tega pa ne manjka preračunljivo privlačno in okusno posnetih prizorov Megan Fox, ki je uspela ohraniti presenetljivo nedomišljavo pojavo. V skladu s preteklima uspešnicama tega poletja (Zvezdne steze in Terminator) ne preseneča, da je studio že napovedal Transformerje 3 za leto 2011.

Ocena: -5; piše: Uroš Šetina