Izbor kultura
Slovenka
Knjiga o Slovenki ne zaznamuje le 120-letnice prvega izida časopisa, ampak se hkrati poklanja prodornim ženskam, ki so konec 19. stoletja orale ledino in spreminjale družbo. Foto: Založba Beletrina
Marica Nadlišek Bartol
Prva urednica Slovenke je bila Marica Nadlišek Bartol, intelektualka velikega formata, ki je vzpostavila mrežo odnosov, v kateri so bili navzoči vsi slovenski intelektualci tistega časa. Foto: dLib
Slovenka
Naslovnica prve številke časopisa Slovenka. Foto: dLib
       Na obrobju je bilo več prostora, za voditelje tamkajšnjega narodnega gibanja pa je bilo žensko delovanje še kako primerno in hkrati odločilno. Pomislimo samo, da so v Trstu službo v slovenskih zasebnih šolah večkrat našle tiste izobraženke, ki so bile izključene iz šol na Kranjskem ali Štajerskem, kjer niso sprejemali liberalnega ravnanja.       
 Marta Verginella
Slovenka
Odlomek uvodnega članka prve številke Slovenke, ki ga je podpisala prva urednica časopisa Marica Nadlišek Bartol. Foto: dLib
Slovenka
Časopis Slovenka je prvič izšel leta 1897 in je izhajal do leta 1902. Na fotografiji odlomek iz uvodnega članka prve številke. Foto: dLib
       Narodnost je bila tista, ki omogoči vstop žensk v javno areno. Prepoznane so kot pomembne podpornice naroda.       
 Marta Verginella
Slovenka
Knjigo, ki jo na naslovnici krasi ženska v učiteljski opravi s peresom namesto lopate v rokah, je likovno opremila Samira Kentrić. Foto: dLib

Dodaj v

Prva knjiga o pogumnih avtoricah, ki so pred 120 leti poskrbele za mali novinarski čudež

Ob obletnici izida prvega ženskega časopisa Slovenka
30. december 2017 ob 14:51
Ljubljana - MMC RTV SLO

Težko je razumeti, kako slabo je v slovenski javnosti poznana zgodba o Slovenki, prvem slovenskem ženskem časopisu in "pravem malem novinarskem čudežu" na prelomu 19. in 20. stoletja. Med bralci se ji je uspelo obdržati pet let, kar se morda ne zdi dolgo obdobje, a je bila kljub temu v več pogledih prelomna in je odločilno vplivala na takratno družbo, predvsem pa na percepcijo vloge žensk v javnem življenju.

Pa še marsikaj drugega je prinesla Slovenka oziroma peščica prodornih žensk, pa tudi moških sodelavcev, ki so prepričani o nujnosti ženske emancipacije s časopisom Slovenka orali ledino in spreminjali družbo. Časopis je izšel v Trstu, kjer je bilo - v nasprotju s konservativnejšima Kranjsko in Štajersko - intelektualno okolje posebej odprto in naklonjeno takšnim podvigom.

Medtem ko je v Trstu oziroma med tržaškimi avtorji tudi danes poglavje o časopisu Slovenka razmeroma dobro poznano, pa ostaja neznanka v slovenski javnosti. Vedenje in zavest o tem skuša zato razširiti prva knjiga o Slovenki, ki je izšla v sodelovanju Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Beletrine. Knjigo z besedili sedmih avtoric je uredila zgodovinarka Marta Verginella, ki svojo raziskovalno pozornost tudi sicer usmerja tako v tržaško preteklost kot v proučevanje vloge žensk v zgodovini. Kot pravi Verginella, so se vse sodelujoče avtorice s temo Slovenke ukvarjale že v preteklosti, ker pa niso želele, da njihova spoznanja ostanejo spregledana, se je porodila ideja, da jih povežejo v knjižno celoto.

Prvi korak k formiranju celovitega ženskega časopisja
Slovenka
, prvi slovenski ženski tiskani medij v takratnem slovensko govorečem delu Avstro-Ogrske, ki je izhajal med letoma 1897 in 1902, je bila na več ravneh prelomen prispevek. Večkrat se omenja kot vadnica ženskega leposlovnega pisanja, saj so v njej med drugim objavljale Zofka Kveder, Karla Ponikvar Grmek, Elvira Dolinar, Vida Jeraj in Kristina Šuler. Vendar kot poudarja Marta Verginella, je bila v resnici veliko več kot to. "Bila je poskus oblikovanja prvega celovitega ženskega časopisa."

Rušenje tabujev tedanje družbe
S temami, ki jih je obravnavala, je rušila tabuje (tedanje) družbe in dvojno spolno moralo. Kot je v knjigi zapisala Marta Verginella, je časopis "odločno nasprotoval prevladujoči ideologiji, ki je s pomočjo medicinskih študij in evgenike dokazovala šibkost ženskega telesa in tako opravičevala zamejitev ženske prisotnosti in delovanja zgolj na zasebno sfero". Bralke in bralci so lahko v Slovenki prebirale prispevke o pravici do splava, o kontracepciji, o spolnosti pred poroko, detomorih in odpravi celibata med učiteljicami. In čeprav podatek, da je po petih letih nehala izhajati, pokaže, da je bil krog istomislečih avtoric majhen, intelektualna feministična avantgarda pa omejena na majhen krog, je po besedah Marte Verginella ta vendarle obstajala in pomembno je, da se je pojavila.

Ženska emancipacija nujna za razvoj slovenske družbe
Tretja stvar, ki jo povzamemo iz zgodbe o Slovenki, je izjemno pomembno moško in žensko intelektualno zavezništvo, ki ga po besedah Marte Verginella pozneje težko najdemo v slovenski zgodovini. Sotrudniki in tisti, ki so verjeli v ta časopis, se pravi takratni mladoslovenci, so se zavedali, kako pomemben je bil ta emancipatorni moment slovenske ženske za slovensko družbo, če je želela prekiniti svoje zamudništvo in se premakniti z roba Evrope, razlaga zgodovinarka. Z žensko problematiko so se spoprijeli tudi moški sodelavci Slovenke, vendar pa zaradi stigmatizacije številni med njimi niso želeli razkriti svoje identitete, ampak objavljali pod psevdonimom. V 19. stoletju je modernizacija družbe zelo počasi pronicala, šlo je za zelo elitni krog, pojasni Verginella. "Še danes se na moškega, ki se proglasi za feminista, čudno gleda. Kako je bilo šele takrat."

Odprtost tržaške družbe in narodnostna prizadevanja
Svobodomiselni Trst je bil idealen prostor za klitje in uresničitev idej avtoric časopisa z gonilnima silama, urednicama Marico Nadlišek Bartol in Ivanko Anžič Klemenčič na čelu. Tudi manjšine, denimo judovska skupnost v Trstu in Gorici, so bile zelo odprte za izobraževanje deklet. Čeprav so bile torej v tem tretjem najpomembnejšem avstrijskem mestu slovenske izobraženske vrste po številu skromnejše kot tiste v Ljubljani in brez intelektualne tradicije, pa so bile zato bolj svobodomiselnega duha. Kozmopolitansko okolje Trsta je sprejelo pobudo teh glavnih akterk tega prvega ženskega časopisnega poglavja in vanj so bili pripravljeni tudi vlagati.

Predvsem narodnost je bila tista, ki je po besedah urednice knjige ženskam omogočila vstop v javno areno, saj so bile prepoznane kot pomembne podpornice naroda. In tudi v tem pogledu je bil Trst ugodno okolje, saj je bilo na obrobju več prostora za takšna narodna gibanja, zato so tudi intelektualke iz kranjskih šol, kjer takšnega gibanja niso podpirali v tej meri, prišle v tržaško okolje.

Nova urednica, novo poglavje in počasen zaton
V tem pogledu je zgovoren podatek, da je Slovenka s temami, ki jih je odpirala, na najburnejše odzive naletela v Ljubljani. Kot pove zgodovinarka in ena izmed sodelujočih avtoric Irena Selišnik, konservativno okolje Kranjske Slovenki, med drugim prvemu časopisu, ki je zahteval volilno pravico za ženske, ni bilo naklonjeno. Irena Selišnik se je v svojem besedilu posvetila Ivanki Anžič Klemenčič, drugi urednici časopisa, ki je skušala stopiti s Slovenko še korak dlje in si jo je zamislila kot moderen, avantgardni politični časopis. Ukinila je vsebine o modi in gospodinjstvu, v ospredje pa postavila bolj feministične teme. Vendar Ivanka Anžič Klemenčič je bila očitno pred svojim časom, bralkam pa so bile njene teme preveč radikalne, kar je privedlo tudi do zatona Slovenke.

Svoj estetski čut je Slovenki prispevala ena ključnih figur slovenskega likovnega prizorišča tistega časa, najuspešnejša slovenska slikarka Ivana Kobilca, ki je oblikovala glavo. Likovno podobo prve knjige o Slovenki pa so zaupali ilustratorki Samiri Kentrić, ki je leto začela z Zofko Kveder (ilustrirala je biografijo o pisateljici Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder), s Slovenko pa sklepa svoje srečanje s slovenskim feminizmom ob prelomu stoletja. Lično knjigo je oblikovala v duhu secesijskih estetskih teženj na prelomu stoletja, na naslovnico pa postavila udarno podobo, ki bralca takoj na začetku opomni na velikansko zapuščino protagonistk, ki so pred dobrim stoletjem naredile ta gromozanski korak – v nošo učiteljice oblečeno žensko figuro, ki namesto z lopato ledino prekopava s peresom. V njej so ujeti moč in pogum avtoric ter njihovo spoznanje, da se je treba lotiti dela, ki ga sicer nihče drug ne bo opravil.

Poleg omenjenih avtoric so besedila za knjigo Slovenka. Prvi ženski časopis (1897-1902) prispevale še druge strokovnjakinje s področij literarne in kulturne zgodovine ter študij spolov: Katja Mihurko Poniž piše o prispevku Zofke Kveder, Vita Žerjal Pavlin o Slovenkinih pesnicah, Petra Testen o moških podpornikih in sodelavcih Slovenke, Ana Cergol Paradiž se je posvetila feminističnim nazorom v časopisu, Urška Strle pa stikom Slovenke s tujino.

Maja Kač
Prijavi napako
Komentarji
Ples
# 30.12.2017 ob 15:43
Super naslovnica.
Snežinkica
# 31.12.2017 ob 16:05
Pa še ena pomembna razlika je med spoloma na katero je pred kratkim opozoril članek v Delu. Ženske se trudijo razbijati stekleni strop, moški se vozijo v steklenih dvigalih.

Ženske se morajo na maskuliziranih področjih, še posebej pa vodstvenih položajih, veliko bolj dokazovati, na drugi strani pa so moški v feminiziranih poklicih pogosto priviligirani, statistike kažejo na fenomen steklenega dvigala, saj moški na teh mestih hitreje napredujejo in prevzemajo vodstvene položaje.

Velik del krivde za spolno segregacijo pri izobraževanju in delu gre pripisati spolnim stereotipom, ki so kljub formalni enakopravnosti v družbi še vedno močno prisotni. Družbena pričakovanja o tem kaj je primerno za moške in kaj za ženske vplivajo na posameznikove odločitve.

Pred kratkim so med fanti v osnovni šoli naredili raziskavo kaj si mislijo o vzgojiteljskem poklicu. Povedali so, da se jim zdi delo zanimivo ampak ga dojemajo za NERESNEGA in kot dobro za ženske ne pa zanje. Mislim, da to pove veliko o tem zakaj so ženske in njihovo delo v družbi še vedno tako malo cenjene.
Snežinkica
# 31.12.2017 ob 12:19
@drKult

No, nekaj pa je potrebno priznati šovinistom, v teh 120 letih so precej izpilili in dodelali svojo retoriko, sedaj se predstavljajo celo za zagovornike enakopravnosti, seveda zgolj na papirju in dokler konkretno ne poseže v njihove privilegije.

Nihče ni nikoli trdil, da ženske formalno niso enakovredne ampak življenje določa še kaj drugega kot zakonodaja. Tudi bogataš in revež sta pred zakonom enaka pa si prvi lahko pravico z denarjem in vezami kupi, drugi pač ne. Tisočletij patriarhata se pač ne da izničiti v nekaj desetletjih in samo s spremembo zakonodaje, zato je zagovarjanje teze, da imamo vsi enako izhodišče in torej posledično enake možnosti pač popolno sprenevedanje in označevanje kvot za seksistične namerno, škodljivo zavajanje.
RJSlo
# 30.12.2017 ob 17:21
No ja, Dober članek. Vsekakor se o Slovenkah skozi desetletja premalo piše.
Snežinkica
# 31.12.2017 ob 14:22
@drKult

Tisto kar ti nisi sposoben razumeti, je to, da so kvote ODGOVOR na nepravičnost. Če bi 14. člen ustave dejansko in za vse veljal tudi v realnem življenju potem tudi potrebe po kvotah ne bi bilo, dokler pa neravnovesja obstajajo so pa kvote pravo in uspešno orodje, da jih presežemo.
Snežinkica
# 31.12.2017 ob 10:55
@sklonjen

Če želiš uravnotežiti igrišče, se to uravnoteži s trdim delo, vrhunskostjo, brezkompromisno prizadevnostjo in požrtvovalnostjo, ne pa s kvotami in podobnimi norostmi, ki ne škodujejo samo ženskam, temveč družbi nasploh!!! Kakšno sprenevedanje ...


Kaj res? Zakaj točno bi si morali eni enakovrednost izboriti, drugim je pa dana že samo zato ker se rodijo pravega spola.
Sklonjen
# 30.12.2017 ob 22:33
@snežinkica
"igrišče "visi", zato je označiti ženska prizadevanja, da se ga uravnovesi, kot željo po privilegijih, navadno sprenevedanje."


Če želiš uravnotežiti igrišče, se to uravnoteži s trdim delo, vrhunskostjo, brezkompromisno prizadevnostjo in požrtvovalnostjo, ne pa s kvotami in podobnimi norostmi, ki ne škodujejo samo ženskam, temveč družbi nasploh!!! Kakšno sprenevedanje ...
Snežinkica
# 30.12.2017 ob 17:02
Dober prispevek! Z veseljem sem prebrala knjigo Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder in bom tudi Slovenko. Prav je, da se piše o zgodovini boja za pravice žensk v našem prostoru kateremu je posvečeno vse premalo pozornosti. V preteklih 120 letih smo daleč prišle, glede nekaterih stvari pa se še vedno vrtimo v krogu, Zofkina želja, "da se bodo dekleta prihodnosti manj posvečala čustvom in več razumu, da bodo manj sanjarila in več iskala dokaze - da si bodo znale izboriti svoj prostor in živeti samostojno, ne da bi moškim namenjala preveč misli, solz ali spoštovanja" se še ni povsem uresničila. In če pomislim kaj se danes razume in prodaja pod besedno zvezo "ženski časopis", me stisne pri srcu.

Edino se ne bi strinjala s tezo gospe Marte Verginella, da so lahko moški feministi, pravilneje se mi zdi reči, da gre za podpornike, saj je femnizem gibanje, ki se mora osredotočiti na ženske, ki morajo imeti pri njem tudi glavno besedo, seveda pa so dobrodošli tudi moški zavezniki/podporniki sploh če so iskreni. Zdi se, da so moški razumniki tistega časa, podpirali "Slovenko" ne toliko zaradi pravic žensk samih kot tega kaj bi lahko doprinesla k narodnem buditeljstvu.

Da je časopis propadel zaradi ambiciozne radikalizacije, je žalostno, a povsem pričakovano dejstvo, saj je večina ljudi bolj kot spremembam naklonjena konformizmu in ohranjanju statusa quo, voz vlečejo naprej vizionarske in pogumne posameznice, ki nemalokrat za to plačajo visoko ceno, v tolažbo jim je lahko to, da čas vedno pokaže, da so bile na pravi strani zgodovine.
Snežinkica
# 31.12.2017 ob 14:14
@Balada

Patriarhat je le še priročen izgovor, s katerim želijo feministke doseči neupravičene privilegije.

In za katere neupravičene privilegije naj bi se po tvoje zavzemale feministke?

Danes je enih 90% mladih zdravnikov ženskega spola (no pa tudi malo starejših) - 100 let nazaj je bil to izključno moški poklic, ki je bil (in je še) zelo cenjen. Pa takih primerov je dosti. Kako "patriarhat" tega ni preprečil?

Ena od značilnosti je tudi ta, da ko na nekem poklicnem področju prevladajo ženske začne njegova cenjenost, ugled in posledično tudi plače upadati. Pa tudi na teh "ženskih" področjih moški kljub temu obdržijo visoke položaje zase iz katerih lahko potem še vedno kontrolirajo vse.

Enostavno so ženske boljše oz. se bolj zanimajo za ena področja, moški pa za druga in ta druga grejo feministkam močno v nos, ker želijo povsod prevladovati.

Moški se zanimajo za eno, ženske pa za drugo, ker se jih že od malega vzgaja v stereotipne spolne vloge in to je problem, sploh zato ker so vloge, ki jih zasedajo moški še vedno bolj vredne in cenjene.
Balada
# 31.12.2017 ob 13:53
@snezinkica
Patriarhat je le še priročen izgovor, s katerim želijo feministke doseči neupravičene privilegije. Danes je enih 90% mladih zdravnikov ženskega spola (no pa tudi malo starejših) - 100 let nazaj je bil to izključno moški poklic, ki je bil (in je še) zelo cenjen. Pa takih primerov je dosti. Kako "patriarhat" tega ni preprečil? Enostavno so ženske boljše oz. se bolj zanimajo za ena področja, moški pa za druga in ta druga grejo feministkam močno v nos, ker želijo povsod prevladovati. Razen seveda na nizko plačanih, nizko cenjenih poklicih tipa smetar ipd..
Snežinkica
# 30.12.2017 ob 17:35
Sicer pa ta častitljiva obletnica "malega novinarskega čudeža" pade ravno v leto, ko so ženske spet enkrat močno zaropotale, predvsem po svetu, slovenska družba pa je znova zamudniška in na robu Evrope, kot je omenjeno v članku za tisti čas. Ravno včeraj sem si ogledala intervju z mogočneževo ženo, ki je bil očitno namenjen temu, da ona pred javnostjo opere njegove grehe, o katerih se je na lastna ušesa lahko prepričala cela Slovenija, mu povrne dobro ime in zaupanje in nisem mogla verjeti, koliko so se nekatere ženske še vedno pripravljene ponižati, takšen je pa #metoo po slovensko.
Balada
# 30.12.2017 ob 16:27
1. Feminizem spreminja moške in ženske v ekonomske tekmece. OK kar se mene tiče.

2. Feminizem zahteva posebne privilegije za ženske na področjih, kjer ženske nočejo/ne morejo/niso dovolj sposobne ali motivirane za tekmovanje, medtem ko ne vidi nobenih problemov tam, kjer ženske dominirajo. Pri nas tipičen primer: "preveč" moških v poltiki in upravi podjetij je "problem", "preveč" zdravnic, sodnic, učiteljic pa ne. To pa ni OK in nikoli ne bo.
Snežinkica
# 30.12.2017 ob 17:57
Sedaj sem poslušala še avdio posnetek, ki je pripet pod člankom in bila negativno presenečena nad izjavo napovedovalca, da bo prispevek večinoma posvečen "nežnejšemu spolu". Sem prepričana, da so se te pogumne avtorice, ki so svoja življenja in kariere zastavile za boj proti vsiljenim spolnim vlogam in stereotipom, v grobu obrnile. Menim, da si nacionalni radio ne bi smel privoščiti takšnih ignorantskih kiksov.
DrKult
# 31.12.2017 ob 14:06
Snežinkica, z večino vsebine tvojega zadnjega komentarja se strinjam, ne strinjam pa se z delom glede kvot. So nepravične in seksistične.

Ustava RS, 14. Člen: "V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Vsi so pred zakonom enaki."

Rekel bi, da so kakršnekoli kvote torej protiustavne. Se ne bi strinjala? Kvota namreč predvideva, da za ženske veljajo drugačna pravila kot za moške.
DrKult
# 31.12.2017 ob 10:48
Dober prispevek. Iz časov, ko se je feminizem še boril za enakopravnost, zaradi česar je vsebino zanimivo primerjati s tem, kar se v feminizmu dogaja danes - kot dan in noč.
sisoruen
# 31.12.2017 ob 11:34
"Kaj res? Zakaj točno bi si morali eni enakovrednost izboriti, drugim je pa dana že samo zato ker se rodijo pravega spola."

To, da je moškim karkoli dano na podlagi spola je tvoja seksistična floksula, ki je pač tipičen odraz neizobraženosti in ignorance. Biti moški nikoli ni predstavljalo razlog za privilegij, ampak je to bil družbeni položaj, ki ni bil vezan na spol, ampak na socialni status, ki je bil največkrat pogojen z premoženjem. To, da je bilo premoženje tradicionalno v rokah moških pač ne pomeni, da biti moški bil privilegij, ker nikomur ni nič kar padlo z neba, ker je bil moški.

Tvojo ignoranco in neizobraženost glede tega se da lepo izraziti na vprašanju volilne pravice. Vedno se rado poudarja, kako so zlobni moški ženskam odrekale volilno pravico, ampak nihče ne pove, da volilna pravica ni bila privilegij moških, ampak privilegij premožnih. :D V Veliki britaniji je tako 40% moškega prebivalstva volilno pravico pridobilo hkrati z ženskami, pri čemer je šlo za moške, ki so v prvi svetovni vojni umirala v strelskih jarkih, torej umirali za država, čeprav jim ta ista država ni priznavala niti volilne pravice. :D Tako zelo priviligirani so bili, ker so bili moški.

Tako da prenehaj s svojimi neizobraženimi seksističnimi floskulami in lažmi o tem, kako je moški spol privilegiran, ker ni. Govori se o tem, kako je korporativna moč v rokah moškega spola, ampak raje se vprašaj, koliko žensk je pripravljeni delat 12 ali celo 16 ur na dan, da pridejo tja? In tiste, ki so to pripravljene tja tudi pridejo, nič drugače kot moški. :D Ti ignorantka si očitno predsavljaš, da če si moški, potem se lahko vsedeš za mizo v pisarni, vse drugo pa pride samo od sebe. :D

Samo statistika za Slovenijo. Brezposelnost med moškimi ni manjša kot med ženskami. Ženske imajo v Sloveniji v povprečju višjo izobrazbo, hkrati se v povprečju upokojujejo prej kot moški. :D Tako da spet, ful privilegirani smo moški, a ne, saj smo v povprečju slabše izobraženi, hkrati pa delamo dlje. :D

Tako da ne bluzi s svojim seksizmom v tri dni in se tipično delat žrtev, ker si ženska zato, da lahko potem zganjaš seksizem. Ti nisi nobena žrtev patriarhata, ampak preprosto patološko sovražiš moške do te mere, da si moraš to izmišljevati, da lahko potem moške seksistično obsojaš. To je dejstvo. :D Tako kot Nemci nikoli niso bili žrtve židov. :D Tako da prenehaj s to tipično fašistično propagando v škodo moških.

#FeminismIsCancer
sisoruen
# 30.12.2017 ob 20:00
Tako da nasvet vsem današnjim feminističnim seksistkam. Zgledujte se po teh feministkah, ki so dejansko živele in delovale v času, ko je neenakopravnost obstajala in si za enakopravnost tudi konstruktivno prizadevale in to skupaj z moškimi in si neenakopravnosti niso izmišljevale zgolj zato, da bi lahko za to krivili moške kot se to danes počne. :D
sisoruen
# 30.12.2017 ob 19:55
Pa še na en "privilegij" moških sem pozabil in to je, da se moške, ko gre za spolne in druge fizične zlorabe obravnava patriarhalno stereotipno diskriminatorno v primerjavi z ženskami, torej na osnovi filozofije, da moški itak nikoli nismo žrtve, žrtve so lahko le ženske. Če moški odrine žensko, je seveda največji nasilnež na svetu, če ženska fizično in psihično maltretira moškega, je pa moški kriv, ker je copata. :D Res, največ, kar si lahko človek na tem svetu želi je to, da je moški. Maš ful privilegije. Npr. take, da delaš 12 ur na dan, potem pa pride mimo feministka in tvojo plačo primerja z njeno, ki dela polovični delovni čas, in ti reče, da si ful privilegiran, ker zaslužiš več kot ona. LOL
sisoruen
# 30.12.2017 ob 19:39
"da se bodo dekleta prihodnosti manj posvečala čustvom in več razumu, da bodo manj sanjarila in več iskala dokaze - da si bodo znale izboriti svoj prostor in živeti samostojno, ne da bi moškim namenjala preveč misli, solz ali spoštovanja"

Besedo deklata se zamanja z feministke in dejansko dobimo kar realno poziv za današnje feministke. :D

"Edino se ne bi strinjala s tezo gospe Marte Verginella, da so lahko moški feministi"

Seveda ne. To ne bi bilo seksistično. :D

"pravilneje se mi zdi reči, da gre za podpornike, saj je femnizem gibanje, ki se mora osredotočiti na ženske"

Spet dokaz, da ti govoriš o seksizmu, ne feminizmu. Ženskii spol ni noben pogoj boja za enakopravnost med spoloma, pravice in svobodo žensk. Je pa normalno pogoj za seksizem, ker kateri moški bo pa sovražil lasten spol in to sovraštvo zagovarjal? Tako da normalno, moški ne moremo biti seksistični feministi. :D

"Zdi se, da so moški razumniki tistega časa, podpirali "Slovenko" ne toliko zaradi pravic žensk samih kot tega kaj bi lahko doprinesla k narodnem buditeljstvu."

In sedaj smo pri tistem delu, ki zgoraj omenja razum. :D Seda nekdo, ki razuma nima, težko razume, da enakopravnost žensk prispeva tudi k narodnem buditeljstvu, ki dejansko pomeni nek narodni preporod. Preporod naroda brez enakopravnosti vseh ljudi, pa bi težko dosegli. :D

"Feminizem zahteva zgolj fair-play."

Ja, ki gre tako, da moramo moški priznati, da smo krivi za vse zlo na tem svetu. Feministični fair play da te kap. :D

"Po tisočletjih patriarhata, ki je na vseh področjih postavil pravila, ki so pisana na kožo moškim"

Neizobraženost kot ena bistvenih "kvalitet" feminizma. Neizpodpitno je, da je patriarhat na temelju paternalizma do ženskega spola, veliko bolj škodoval moškim kot ženskam in še danes je tako. :D Vsa težka, zdravju najbolj škodljiva in najbolj nevarna dela so in še vedno opravljajo moški, zato je število smrt in hujših poškodb na delovnem mestu še vedno predvsem v domenah moških. V vseh vojnah so in še vedno umirajo predvsem moški. :D Skozi vso zgodovino in še danes je povečini tako, da se od moških zahteva preživljanje družine, torej eksistencialno breme je na moških, hkrati so bili v razmerju do otrok moški vedno diskriminirani ipd. :D Ženske so v patriarhatu veliko bolj zaščiten spol, seveda pod pogojem, da se določenim pravicam pač odrečejo. Če se potaplja ladja in na rešilnem čolnu ni prostora, patriarhat od moškega zahteva, da da prednost ženski, on pa lahko potem patriarhalno herojsko umre in to morda celo za seksistično feministko, ki ga itak sovraži. Ful privilegij. LOL Tako da bi res rad, da mi kakšen feministično seksističen veleum pojasni, kako je vse to v korist moških, brez da bi v tri dni na pamet in neizobraženo blebetal o tem, kako patriarhat moškim koristi. Nič nam ne koristi, ker nas podreja paternalističnemu odnosu do žensk. Privilegije, ki jih patriarhalni paternalizem namenja moškim, se itak pokrivajo z obveznostmi, ki naj bi jih moški imel do žensk. :D In potem se vsem tem fantastičnim "privilegijem" doda še seksističen feminizem, na osnovi katerega smo vsi moški itak posiljevalci in morilci, na osnovi česar si potem moški res lahko misli, da je to, da je moški, nekaj najbolj fantastičnega, kar se mu lahko zgodi. :D

Tako da kot piše zgoraj, dobrodošlo bi bilo, če bi se seksitične feministke manj posvečale čustvom in več razumu, da bi manj seksistično sanjarile in se bolj oklepale dejstev in realnosti, da bi začele nase prevzemat odgovornost, ne pa vedno iskat krivde pri moških. :D

"ko so ženske spet enkrat močno zaropotale, predvsem po svetu"


In ki jih je večina moških podprla, seveda tiste, ki so bile res žrtve, brez česar se itak ne bi nič zgodilo. O vseh sankcijah, ki so dolete moške, ki so bili obdolženi spolnih zlorab, napadov ipd., so v ogromni večini odločali moški, ne ženske. :D Torej, ne biti seksistična in priznaj dejstva, da so ropotali tudi moški, brez katerih ropatanja žensk morda niti slišati ne bi bilo. :D Realnost, ker je pač družba res taka, da v večini primerov še vedno odločajo moški. :D Ampak ne, mi ne moremo biti feminisi, ker smo lahko le podrepniki seksizma, ki nam potem še očita, da smo krivi za vse zlo na tem svetu. Sori, ampak te stvari boš morala malo bolj premislit. :D

"Sedaj sem poslušala še avdio posnetek, ki je pripet pod člankom in bila negativno presenečena nad izjavo napovedovalca, da bo prispevek večinoma posvečen "nežnejšemu spolu". Sem prepričana, da so se te pogumne avtorice, ki so svoja življenja in kariere zastavile za boj proti vsiljenim spolnim vlogam in stereotipom, v grobu obrnile. Menim, da si nacionalni radio ne bi smel privoščiti takšnih ignorantskih kiksov."

HAHAHAHAHAHAHAHAHA... Res gre za ignorantski kiks, ampak s tvoje strani. Da bo oddaja še posebej posvečena nežnejšemu spolu seveda pomeni, da bo glavna tema oddaje pač nežnejši spol, torej ženske. :D Tako da očitno je zate ignorantsko do, da so oddajo posvetili predvsem temam, ki so vezane na ženske. LOL In smo spet pri razumu. LOL

Takod da saj pravim, včasih je biti feministka pomenilo biti izobražena, razgledana, odprta ženska, danes pa... no, saj sami vidite. LOL
Sklonjen
# 30.12.2017 ob 16:48
Pa poglejte zdaj, kam smo prišli in kako zelo se je izrodilo vse skupaj!
sisoruen
# 31.12.2017 ob 12:34
"No, nekaj pa je potrebno priznati šovinistom, v teh 120 letih so precej izpilili in dodelali svojo retoriko, sedaj se predstavljajo celo za zagovornike enakopravnosti, seveda zgolj na papirju in dokler konkretno ne poseže v njihove privilegije."

LOL... Ne, problem je samo v tem, da seksistične feministke še niste skapirale, da enakopravnosti sploh ne zagovarjate, kar torej pomeni, da vam dejstvo, da večina moških enakopravnost med spoloma zagovarja in da je ta enakopravnost na zahodu tudi sistemsko urejena, nič ne pomaga ali pomeni, ker vam ne gre za enakopravnost, ampak za seksizem. Torej, dokler bomo moški zagovarjali enakopravnost, boste feministke s tem imele problem, ker vam za enakopravnost ne gre. :D

"Nihče ni nikoli trdil, da ženske formalno niso enakovredne ampak življenje določa še kaj drugega kot zakonodaja."


Ja, pa povej, kako ste ženske neformalno neenakovredne. A bo šlo? :D

"Tudi bogataš in revež sta pred zakonom enaka pa si prvi lahko pravico z denarjem in vezami kupi, drugi pač ne."

Torej povej, kaj si lahko moški v današnji zahodni družbi "kupi" svojim spolom. Bo šlo, ali boš samo seksistično lapala v tri dni? :D Daj mi primer.

"Tisočletij patriarhata se pač ne da izničiti v nekaj desetletjih in samo s spremembo zakonodaje, zato je zagovarjanje teze, da imamo vsi enako izhodišče in torej posledično enake možnosti pač popolno sprenevedanje in označevanje kvot za seksistične namerno, škodljivo zavajanje."


Seveda ne, še posebej, če ga zagovarjate še feministke. :D Torej povej mi, v čem imaš kot ženska neenako izhodišče. Ne moreš, a ne da ne? Znaš samo seksistično lupat v prazno na podlagi seksističnih manipulacij, laži, predsodkov in stereotipov. :D
Balaš Junior
# 30.12.2017 ob 17:03
Drgac pa puncam takrat vsa cast, ampak vseeno cakam na primeren spomenik Jeklinovi Bernardi za njeno neutrudno sluzenje obvescenosti naroda.
sisoruen
# 30.12.2017 ob 15:56
Časi, ko feminizem še ni bil seksizem, kar je lepo vidno tudi iz odlomka uvodnega članka prve številke.
DrKult
# 31.12.2017 ob 11:44
Snežinkica "Kaj res? Zakaj točno bi si morali eni enakovrednost izboriti, drugim je pa dana že samo zato ker se rodijo pravega spola."

Tipična sodobna feministka. Spremeniš kontekst v katerem je nekaj izrečeno, da je bolj skladno s tvojo agebdo in temu ustrezajoč komentiraš. Komentar seveda ni imel nobene implikacije, da bi si morale ve kaj izboriti, temveč je osnovan na dejstvu, da z vidika zakonodaje ženske nimate nič slabšega izhodišča od moških in morate posledično svoje uspehe graditi same, enako kot moški in ne s pomočjo seksističnih kvot. Edini način, na katerega znaš debatirat, je z izkrivljanjem pomena komentarjev, to pa pove več kot dovolj o tebi in o religiji, ki jo zastopaš.
Kazalo