Izbor kultura
V novinarja, ki je predvsem ob spodbudi sodelavca za novice pripravljen narediti marsikaj, se je prelevil Rodrigo Salinas (na sredini). Foto: IMDb
       Potem sem se odločil in mu na Facebook napisal sporočilo, v katerem sem mu napisal, da bi rad v domačem kraju posnel zgodbo o lažnih novicah. Videl sem, da je sporočilo prebral, a dva dni se ni zgodilo nič. Ves čas sem gledal na Facebook, če se bo kaj zgodilo. In potem mi je res odpisal, ali se lahko slišiva, in še dva dni pozneje je potem potrdil sodelovanje pri filmu.       
 Kako je za vlogo pridobil Salinasa?
Čilski režiser pozornost vzbuja tudi s svojim dodelanim videzom. "Rad imam barve," pravi v smehu. Foto: MMC RTV SLO
Edgardo ima poleg službenih skrbi veliko dela tudi s svojo sestro, ki ima posebne potrebe. Foto: IMDb
       Če lahko dobro sporočilo preneseš širši množici, je to pozitivno, tako se lahko kaj spremeni v družbi. Moj izziv zame kot režiserja so gledalci, ne nagrade na festivalih. Nekateri režiserji delajo filme z mislijo na festivale, na nagrade, ki jih želijo osvojiti. Moji filmi so moje sporočilo, so odraz mojega razmišljanja in opažanj.       

"Vsi so me spraševali, ali sem film posnel z mislijo na Trumpa"

Intervju s čilskim režiserjem Tomasom Alzamoro, avtorjem Male bele laži
26. november 2018 ob 06:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Ne gre za to, da bi film nasprotoval novinarjem, temveč gre bolj za sporočilo, da moraš, ne glede na poklic, svoje delo opravljati s srcem in ne misliti na denar. To je težava naše države. Naši novinarji pišejo, kar si lastniki medijev želijo. Žalostno je, da so lastniki kapitalisti, ki nadzirajo vse. Film je sporočilo vsem, da moraš poiskati delo, ki ti je v zadovoljstvo," pravi čilski režiser Tomas Alzamora, ki se podpisuje pod film Mala bela laž.

Čilski režiser priznava, da je imel veliko srečo. Leta 2016, v času, ko je medije začelo preplavljati govorjenje o lažnih novicah (fake news), je posnel film Mala bela laž (La Mentirita Blanca), v katerem glavni junak zaradi premajhnega dogajanja za lokalni medij poišče učinkovito rešitev. Novice si preprosto izmisli oz. inscenira dogodke, o katerih lahko potem piše.

Novinar Edgardo iz majhnega čilskega mesta je vsakodnevno na lovu za novicami in članki, s katerimi bi pritegnil bralce lokalnega časopisa. Z zavedanjem, da lahko zaradi pomanjkanja bralcev časopis ugasne, objavi izmišljeno zgodbo, ki mu prinese nepričakovano popularnost. Zdaj mu preostane le dvoje: ali se pokesa in prizna, da zapisano ne drži, ali pa žrtvuje novinarsko (in osebno) integriteto, nadaljuje z lažmi in potvarjanjem novic ter uživa v slavi. Seveda se znajde v težki zagati, pojesti, kar je skuhal. In "običajni mali človek" jih po navadi dobi po prstih, medtem ko velike ribe kljub očitnim prekrškom pogosto nekaznovano nadaljujejo svoje plenilske pohode.

Tak je kratek opis zaključnega študijskega filma Alzamore, ki smo si ga lahko ogledali tudi na Liffu, na katerem je gostoval režiser. Premiera filma je bila lani na festivalu v Miamiju, kjer je prejel nagrado za scenarij. Kot pravi mladi ustvarjalec, ga je presenetilo, kako dobro so zelo nizkoproračunski film, med drugim so denar zanj zbirali prek platforme za množično financiranje Crowdfunding, sprejeli v različnih koncih sveta.

Več pa v spodnjem intervjuju.

Gre torej za film o lažnih novicah, ki temelji na resničnem dogodku.
Projekt se je začel, ko sem slišal prijatelja novinarja, ki je imel enako težavo kot junak filma: ni imel dovolj vsebine, da bi napisal dovolj novic za časopis, zato si je začel izmišljevati novice. S pomočjo prijateljev si je izmislil novice, recimo, da so povedali izjave o koncertih, na katerih pa dejansko sploh niso bili. To zgodbo sem slišal, ko sem bil v tretjem letniku študija. Začel sem razmišljati in razvijati idejo, in v petem letniku sem se odločil, da posnamem celovečerni film o tej zgodbi. Začel sem pisati scenarij in po letu dni smo začeli zbirati denar za snemanje filma na platformi crowdfunding. Film smo posneli s tem zbranim denarjem in finančno pomočjo moje občine, veliko pa nam je pomagala tudi univerza, predvsem z opremo in pomočjo pri scenariju. Izkoristili smo vsako pripravljenost za pomoč, saj nismo imeli veliko denarja.

Vas je pomanjkanje denarja frustriralo?
Naš cilj je bilo samo posneti film in nismo želeli čakati 10 let na finančno pomoč države in pa kup birokracije. S prijateljem, producentom sva se odločila za crowdfunding.

Pri filmu so pomagali tudi vaša družina in prijatelji.
Seveda, pri filmu so sodelovali tudi teta, njeni prijatelji, v bistvu celo domače mesto, vsi so pomagali brezplačno. Šlo je za res veliko pomoč, brez njih bi zelo težko posneli film. Glavni igralci so stanovali v hiši mojih staršev, moja mama je kuhala za celo ekipo. Številni meščani so nam brezplačno ponudili svoje hiše za snemanje, in ko smo prišli, so nas pričakali s polno mizo dobrot. Ljudje so bili veseli, da lahko sodelujejo pri nečem tako velikem, da se nekaj dogaja v mestu, kajti sicer je res mirno.

Kako ste začeli sodelovati z igralci, gre za priznane čilske igralce?
Z glavnim igralcem sem skušal priti v stik dva meseca, a je bil popolnoma neodziven. Ravno v tistem obdobju je bil v zelo težkem obdobju, saj se je ločeval. Nihče si ni upal kontaktirati z njim, vsi so ga pustili pri miru. Potem sem se odločil in mu na Facebook napisal sporočilo, v katerem sem mu napisal, da bi rad v domačem kraju posnel zgodbo o lažnih novicah. Videl sem, da je sporočilo prebral, a dva dni se ni zgodilo nič. Ves čas sem gledal na Facebook, če se bo kaj zgodilo. In potem mi je res odpisal, ali se lahko slišiva, in še dva dni pozneje je potem potrdil sodelovanje pri filmu. To je bilo res uresničenje mojih želja, kajti vedno sem ga gledal po televiziji. In ko sem pisal scenarij, sem ga pisal z njim v mislih za glavno vlogo. Ko je privolil, je bilo tudi lažje privabiti k sodelovanju druge. Po drugi strani pa je bilo druge igralce težko prepričati, kajti nekateri so zviška gledali nanj, češ da je komedijant in ni dovolj umetniški. Toda po pogovorih z drugimi igralci, ko sem jim pojasnil, kaj želim narediti, da želim, da on igra drugače, in da potrebujem njihovo pomoč, da mu pomagajo igrati na drugačen način, so razumeli in privolili. Potem je snemanje steklo res odlično, postali smo prijatelji, prava družina.

Koliko časa ste snemali?
26 dni. Bila je res lepa izkušnja in dober izziv. Vsi igralci so bili zelo prizemljeni, daleč od zvezdnikov. Lahko seveda so zvezdniški, toda v tem primeru so bili res prijazni. To je bilo zame zelo pomembno, da smo s prijatelji film delali skupaj, ni šlo za denar, temveč za naše želje in strast.

Pomembno vlogo v filmu igra tudi glasba. Najprej ste film posneli in šele potem posneli glasbo, ki je zelo raznolika, od starejših čilskih pesmi do modernejših ritmov.
Na začetku sem slišal nekatere pesmi, ko pa sem jih dodal na film, ni bilo v redu. Ko je postal projekt večji, je bilo treba poskrbeti še za vsa dovoljenja za avtorske pravice. Nekateri so nas zavrnili, recimo Violeta Parra, drugi ne, tako da smo morali še enkrat posneti vse pesmi, pri čemer je veliko vlogo odigral skladatelj Martin Schlotfeldt, ki je odlično ujel temo izvirnih pesmi. Zame je glasba zelo pomembna, saj sem tudi DJ.

Tema filma je zelo globalna. Ko ste film posneli leta 2016, se je ravno začela razplamtevati zgodba o lažnih novicah. Takrat je bila to še obrobna tema. Skratka, imeli ste odlično časovnico.
Bilo je kot blagoslov, šlo je res za naključje. Naša svetovna premiera je bila v Miamiju v ZDA. Vsi ljudje so me spraševali, če sem film posnel z mislijo na Trumpa. Številni mediji so želeli govoriti z mano, saj je šlo za zelo aktualno temo. To je bilo res presenečenje. Lepo je bilo videti, kako je lahko majhna zgodba iz majhnega mesta univerzalna. To je primer, ko film doseže svoje, ko postane zgodba univerzalna. Potem so mi gledalci v številnih državah dejali, da je enako tudi pri njih. Recimo v Varšavi so mi dejali, da imajo enako težavo glede prekoračenja hitrosti. Podobno je bilo tudi v Kolumbiji in Kostariki.

Film so gledalci lepo sprejeli. Kakšen pa je bil odziv čilskih novinarjev? Verjetno niso bili vsi tako navdušeni.
Odziv je bil zelo dober, le v enem primeru, šlo je za enega največjih čilskih časopisov, so film popolnoma skritizirali. Kritik je bil zelo oster do tega, kako je mogoče, da je tak film na ogled v kinematografih, šlo je za precej neobjektivno kritiko. Pa sem jih res prebral veliko.

Ne gre za to, da bi film nasprotoval novinarjem, temveč gre bolj za sporočilo življenja, ne glede na poklic, da moraš svoje delo opravljati s srcem in ne misliti na denar. To je težava naše države. Naši novinarji pišejo, kar si lastniki medijev želijo. Žalostno je, da so lastniki kapitalisti, ki nadzirajo vse. Film je sporočilo vsem, da moraš poiskati delo, ki ti je v zadovoljstvo.

Če lahko dobro sporočilo preneseš širši množici, je to pozitivno, tako se lahko kaj spremeni v družbi. Moj izziv zame kot režiserja so gledalci, ne nagrade na festivalih. Nekateri režiserji delajo filme z mislijo na festivale, na nagrade, ki jih želijo osvojiti. Moji filmi so moje sporočilo, so odraz mojega razmišljanja in opažanj.

Kaj vas čaka v prihodnje?
Imam več stvari v načrtu, nekaj večjega in tudi kaj manjšega. Kajti če bi imel samo velike projekte, potem bi snemal spet čez pet let. Tako da rad snemam tudi manjše stvari, da ohranjam formo in da ves čas ustvarjam. Sicer je pa tako, da pri svojem delu zelo uživam, tako da se mi zdi, kot da sem ves čas na počitnicah (smeh). Odprli smo produkcijsko hišo in tako v bistvu delam ves čas, saj pripravljamo tudi projekte z novimi mladimi režiserji.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
sosman
# 26.11.2018 ob 06:51
MSM mediji ste glavni fake news.
malikan
# 26.11.2018 ob 07:37
sosman, ni res. Največji fake news so razne "neodvisne" Nora24TV in podobno.
clutch00
# 26.11.2018 ob 08:22
vsi so "fake news". Mark Twain je lepo povedu, ce ne gledas novic si neinformiran, ce jih gledas si dezinformiran. Zato pa raj ne gledas vec porocil, pa se velik manj sekiras v zivljenju
SF0100
# 26.11.2018 ob 08:32
Spet levičarske klamfe?

In potem se sprašujete zakaj polovica Slovencev RTV-ja ne vidi kot javni servis.

Ljubljana ni Slovenija in en Jože Možina ne more narediti medijske uravnoteženosti proti 3.500 drugim zaposlenim.
Gully Foyle
# 26.11.2018 ob 08:06
Ali so bile izjave novinarjev, da cez meje derejo doktorji , inzenirji in studenti ter same zenske z otroki fake news ali ne?
Krimsky
# 26.11.2018 ob 07:59
Predstavljajte si glavni Dnevnik:
~
»Dober večer, danes ni posebnih novic, vreme bo še naprej stabilno, lahko noč!«

To bi bil pravi šok: »A jih za to plačujemo?« In bi na daljincu hitro izbrskali kanal, kjer še resno jemljejo svoje poslanstvo in postrežejo z dnevnim obrokom novic o najnovejši ameriški streljačini, preseljevalcih, novih pošiljkah moke, nesrečah, goljufijah in drugih grozodejstvih.

O nevarnostih pretiranega basanja s hrano še kaj vemo, … o basanju z zdravju škodljivimi novicami – nič …
Bondjanez
# 26.11.2018 ob 08:57
MMC pljuva v lastno skledo. Je pa res,da po novem Asad ni vec diktator ampak spet predsednik.
anny22
# 26.11.2018 ob 08:45
Ogled obvezen za novinarje MMC. Ostalim trobilom niti ne zamerim, da napihujejo novice, sem pa gre moj denar in to neprostovoljno. V zameno hočem dobiti kvalitetno poročanje.
Deschamps
# 26.11.2018 ob 07:51
Zanimivo ste mediji uspeli sinonim za "Fake news" spreobrniti od časa, ko je to besedno zvezo uporabil Trump.

Ne, Trump s Fake news ni mislil na male bedne čenčaste portale, ki jih je tudi v Sloveniji mnogo in so mnogi res opazno desničarski (oz. po novih specifikacijah: fašistični/skrajno desničarski). Trump je z besedno zvezo Fake news pač ciljal na mainstream medije, katerih poročanje je neobjektivno šele v "drugem redu" in ne na prvo žogo (ali pa tudi, MMC?), a objektiven bralec vseeno vedno lažje ugotovi njihovo progresivno, multikulti,..., agendo. Tako da ne zlorabljati izraza "Fake news" za neke brezvezne izmišljotine na glupih socialnih omrežjih.
berniemax
# 26.11.2018 ob 07:53
malikan ... Tam gnezdi, se hrani, potem pride pa sem pamet solit ... Klasičen svečkar. Drugače pa kul film.
bleeeee
# 26.11.2018 ob 10:03
@Deschamps: Zanimivo ste mediji uspeli sinonim za "Fake news" spreobrniti od časa, ko je to besedno zvezo uporabil Trump.Ne, Trump s Fake news ni mislil na male bedne čenčaste portale, ki jih je tudi v Sloveniji mnogo in so mnogi res opazno desničarski (oz. po novih specifikacijah: fašistični/skrajno desničarski). Trump je z besedno zvezo Fake news pač ciljal na mainstream medije, katerih poročanje je neobjektivno šele v "drugem redu" in ne na prvo žogo (ali pa tudi, MMC?), a objektiven bralec vseeno vedno lažje ugotovi njihovo progresivno, multikulti,..., agendo. Tako da ne zlorabljati izraza "Fake news" za neke brezvezne izmišljotine na glupih socialnih omrežjih.

Heh, ravno obratno je. Trump je besedno zvezo že v osnovi uporabljal napačno (izkrivljeno). Fake pomeni izmišljeno (to, upam, ne more biti sporno), Trump pa izraz uporablja za medijske spine, vse pogosteje pa tudi za vse novice, ki mu niso naklonjene.Ko so na primer ameriški mediji pisali o "kaosu" v Beli hiši v času vsakodnevnega menjavanja vodilnih članov uprave, je Trump to označil za fejknjuz, čeprav je šlo v najboljšem primeru za pretiravanje (če ne razumeš simbolike). Pa pustimo to, da je Trump eden glavnih proponentov in celo generatorjev teorij zarot (npr. teorije o Obaminem rojstvu zunaj ZDA ali o tem, da je "invazija" migrantov, ki se bližajo ZDA, polna teroristov Islamske države).
bleeeee
# 26.11.2018 ob 12:16
Res je, prilepil si definicijo. Kar pa ne pomeni, da razumes..
Se enkrat.. Fake news ni izmisljotina..ampak dezinformacija, zavajanje itd..


@zemohudin, nianse ti ne gredo najbolje. Dezinformacijo pomoje lahko vključimo v fejknjuz, ker gre v osnovi za "napačno", "lažno" nformacijo, torej izmišljotino. Če pogledava definicijo, zadevo kvalificira kot "deliberate disinformation and hoaxes", oboje je mogoče označiti kot popolno neresnico. Zavajanje pa sem že ne spada več, ker gre za precej širši pojem. Zavajanje vključuje tudi "spinning", torej (ne)naklonjeno poročanje, poročanje z delnim opuščanjem informacij ipd. Ravno slednja kategorija je tista, za katero Trump napravilno uporablja izraz fejknjuz.

Ali poenostavljeno, kot je pred kratkim kar dobro zapisal Ž. Turk na Siolu:

Nekateri so pravi mojstri in znajo pisati tako, da se jim ne more očitati laži – vse, kar napišejo, je res – pa vendar so prispevki neresnicoljubni, ker izpuščajo bistvene dele zgodbe. To niso lažne novice, to so pristranske novice, kakšnih smo vajeni iz čisto vseh medijev. link
bleeeee
# 26.11.2018 ob 11:15
Kljub temu sem pa se vedno preprican, da ti ni popolnoma jasen pomen besedne zveze fake news.

In to rečeš potem, ko ti prilepim definicijo (ki si jo pred tem delno tudi sam citiral), ki potrjuje mojo razlago?

To je v modi ze dolgo casa..Trump je vse to samo postavil na naslovnico..

To tudi sam trdim (ali pa impliciram) v svojem prvem zapisu.
bleeeee
# 26.11.2018 ob 10:59
Pojdi na tecaj anglescine...

@zemohudin, OK, tudi nesramnost je eden od možnih pristopov. Mimogrede, pogovarjaš se z jezikoslovcem. Si sploh odprl slovar? Ali si tudi to storil polovičarsko?
krucyfix
# 26.11.2018 ob 10:37
> "Ali so bile izjave novinarjev, da cez meje derejo doktorji , inzenirji in studenti ter same zenske z otroki fake news ali ne?"

Ma dej kakšen fake news kje ti žviš??? Takrat so dejansko vsi v Siriji ki so imeli kej soli v glavi in denarja v žepu hoteli čimprej pobegnit na zahod, nekam kjer bi lahko imeli normalno življenje, službo itd. Ker je postalo jasno da so Sirijo zaharali za vojne igre Rusi in Ameri ki se grebejo za svoje "interese" preko vsak svojih lokalnih proksijev. Ni bilo nobene vojske, ki bi si ji tam normalen človek hotel pridružit da bi "branil domovino".
Fake news je bil da se tam cel svet bori proti islamskim ekstremistom ISIS, ki so bili samo simptom kaosa, ekstremisti ki so izkoristili nemogoče razmere. Podobno kot komunisti pri nas na začetku druge svetovne, le da so IS nekako bolj desni religiozni ekstremisti. Če bi se vsi skupaj res borili proti njim, bi jih pohrustali v enem mesecu.
Nikakor ne zagovarjam takih množičnih migracij, zelo žalostno je da se to dogajalo in še bolj žalostno da morajo bit izseljeni Sirci, Iračani, Afganistanci še vedno nori če se hočejo vrnit domov. Glavni problem je da tam še zdaleč ni miru, ker se Rusi in Ameri plus regionalne sile še vedno dajejo med sabo, bodisi ne znajo nehat bodisi jim je vojna v nedogled v interesu. Res je da so tudi lokalci dobro skregani med sabo, ampak brez zunanje podpore bi se zdaj lahko le obmetavali s kamenjem in klali z bajoneti, drugega orožja bi že davno zmanjkalo.
bleeeee
# 26.11.2018 ob 10:35
Fake news izraz se uporablja za propagandne in tracarske novice, v osnovi.

Vidim, da si šel po definicijo na Wiki. Nič narobe s tem. Ampak ta definicija, če jo dejansko prebereš do konca, samo potrjuje, da Trump izraz uporablja napačno. Če prebereš prvi stavek do konca, ta namreč pravi: Fake news is a type of yellow journalism or propaganda that consists of deliberate disinformation or hoaxes spread via traditional print and broadcast news media or online social media.

Fejk njuz po tej definiciji so ravno tiste novice, katerih proponent je Trump. Popolne izmišljotine.
zemohudin
# 26.11.2018 ob 11:25
blee
Res je, prilepil si definicijo. Kar pa ne pomeni, da razumes..
Se enkrat.. Fake news ni izmisljotina..ampak dezinformacija, zavajanje itd..
zemohudin
# 26.11.2018 ob 11:07
blee
Ne vem, kje si zasledil nesramnost. Ce si tako obcutil, se ti opravicujem.
To, da je Trump sestavni del fake news, nam je vsem jasno.
Kljub temu sem pa se vedno preprican, da ti ni popolnoma jasen pomen besedne zveze fake news. To je v modi ze dolgo casa..Trump je vse to samo postavil na naslovnico..
zemohudin
# 26.11.2018 ob 10:55
blee
Pojdi na tecaj anglescine...
zemohudin
# 26.11.2018 ob 10:19
blee
Ce uporabljas v besedni zvezi fake news kot prevod za fake izmisljeni, potem je seveda tvoja interpretacija popolnoma napacna..
Fake news izraz se uporablja za propagandne in tracarske novice, v osnovi.
Ne nakladaj.
Kazalo