Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 41 glasov Ocenite to novico!
Čmrlj
Čmrlj je za tujce gotovo čudo slovenščine - 5 črk, pa nobenega samoglasnika! Poznate še kako 5-črkovno besedo s samimi soglasniki? Foto: BoBo
Trst
Tudi ob Trstu se slovenščine učeči sprašujejo, kako izgovoriti ta niz soglasnikov. Če ga primerjajo z nemškim Triest ali italijanskim Trieste, se res zdi, da je nekdo pojedel vse samoglasnike. Foto: BoBo
Papežev prstan
Tako imenovani samoglasniški r je v resnici glasovni niz polglasnika in glasu r; v slovenščini je zelo pogost in prav zaradi njega imamo toliko "soglasnic": prst, krst, krt, vrt, prt, srt, trk, zajtrk, brk ... Foto: EPA
Češnje
Minili so časi, ko smo v knjižnem jeziku zobali črešnje, obuvali črevlje in zabijali žreblje ... Foto: Mojca Dumančič

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Ali je "čmrlj" sploh beseda?

Jezikolomni soglasniški sklopi
9. november 2016 ob 09:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenski jezik in pisava sta se v zgodovinskem razvoju večkrat spreminjala. Mnoge diahrone razvojne spremembe v različnih obdobjih so za današnjega govorca nesporne in kodificirane, saj jih je usvojil in jih po svojih zmožnostih v rabi tudi upošteva. Ozadja se pogosto sploh ne zavedamo.

Tem spremembam lahko sledimo že, če prisluhnemo jeziku Brižinskih spomenikov ali pridigam Primoža Trubarja ali če prebiramo Prešernove sonete. Določeni glas je nadomestil kakšen drugi, kot se je to npr. zgodilo pri prehodu priponskega obrazila -vec v -lec (bravec → bralec); pogosto so izpadli tudi samoglasniki (inu→ in) ali pa so jih nadomestili drugi (dnovi → dnevi). Vendar zgolj na podlagi branih oz. zapisanih besedil ne moremo celovito spoznati razsežnosti razvoja slovenskega jezika, saj se njegova zvočna podoba oblikuje postopoma in skozi živo rabo jezika. S tem pa se znanstveno ukvarjajo različna področja zgodovine slovenskega jezika.

Govorci slovenskega jezika se vsak dan srečujemo s sinhrono, praktično rabo tukaj in zdaj, med drugim tudi z neskladjem med zapisano in izgovorjeno glasovno izkušnjo posamezne besede, kar nas pogosto dela negotove ‒ velikokrat namreč zapisa oz. izgovora nimamo časa pravopisno in pravorečno preverjati. V primerjavi z angleškim jezikom sicer izgovorno mnogo bolj sledimo črkovnemu zapisu (angl. »borough« izgovarjamo celo kot [bar]). Slovenski jezik v tem oziru celo nekako bolj sledi staremu južnoslovanskemu pravopisnemu načelu ´Piši, kot govoriš.´ (srb. »pretpostavljam« v izgovoru in zapisu).

Slovenski jezik ima v zapisu nadpovprečno veliko soglasniških sklopov oz. zvez soglasnikov (tudi do osem v enem sklopu). Posebna pravorečna pravila slovenskega knjižnega jezika pri posameznih črkah sklopa v izgovoru velikokrat zahtevajo govorne spremembe. Tujci, ki slovenščine še ne poznajo dovolj, se tako velikokrat odkrito čudijo tem črkam, natrpanim skupaj v eni besedi, npr. besedi »čmrlj« (angl. bumble bee): »How could that be a word?« Beseda »čmrlj« je namreč sestavljena iz petih soglasnikov, torej gre na prvi pogled za besedo brez samoglasnikov in za en sam zlog, a pomembno je razumeti, da se pri izgovorjavi pojavita samoglasniški r in samoglasniški l ([čmərəl]), tj. dva polglasnika, in zato dva zloga, poleg tega pa se tudi končni -j zlije z -l-, tako da ga v izgovoru pravzaprav ni slišati. Slovar slovenskega knjižnega jezika namreč samoglasnik opredeljuje kot jedro zloga ‒ in res se že otroci v vrtcu ob ploskanju učijo deliti besede tako, da ima vsak zlog svoj samoglasnik, pri čemer bi bilo tudi polglasnik treba izraziteje izpostaviti kot enakovredni nosilec zloga.

Govorci slovenskega jezika danes iz splošne izgovorne izkušnje vemo, da npr. podvojeno črko izgovorimo kot eno samo podaljšano (»iza«, namesto izza); da eno črko zaradi podobnosti z njej sledečo z njo kar zlijemo (»precednik«, namesto predsednik); ali kakšno črko včasih kar opustimo oz. celo pravimo, da jo »pojémo« (»kon« namesto konj). Takšna slušna izkušnja nam zato pri zapisu lahko povzroča težave. V nižjih razredih osnovne šole učiteljice učence zaposlijo z nareki, tako da jim preberejo povedi, ki jih morajo učenci po slušnem vtisu zapisati. In v vsaki od teh povedi je bolj ali manj »sumljiva« beseda, tj. beseda s črkami, ki jih v govoru ali sploh ne slišimo ali jih slišimo slabo – ali pa se izgovorijo drugače, kot se zapišejo. Kot otroci imamo tako veliko težavo pravilno zapisati besede, kot so »nahrbtnik«, »brezplačno« ali »drobtina«, a se kar nekako hitro sprijaznimo, da se »nahrptnik« pač zapiše z b-jem. Kasneje v srednji šoli spoznamo, da za to spremembo dejansko obstaja vzrok.

Nekateri starejši sklopi so se v knjižnem jeziku poenostavili, tako da so se posamezni soglasniki opustili (črešnja → češnja ), kar pa se še pogosteje dogaja v narečjih. V gorenjskem narečju tako lahko slišimo npr. »Pelem se s Krana«. Za povprečnega govorca slovenskega jezika je torej pomembno vedeti, da ne obstaja neki lingvistični hudobec, ki bi nam želel zagreniti izgovor ali pisavo, ampak gre za dolg postopek nastanka in spreminjanja našega jezika, kar slovenščino dejansko plemeniti, jo dela žlahtnejšo in govorcem skuša olajšati njeno rabo.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Deimos
# 09.11.2016 ob 09:29
Poznate še kako 5-črkovno besedo s samimi soglasniki?

Velja 6-črkovna beseda? VZBRST. ;)
smr3k4
# 09.11.2016 ob 09:16
Pohvalno. Še takšnih člankov, prosim.
penzl
# 09.11.2016 ob 09:30
Najlepša hvala za to rubriko. Lepo, da se vsaj nacionalni medij ukvarja z maternim jezikom in ga ne mesari vsepovprek kot to počnejo komercialne postaje.
luckyss
# 09.11.2016 ob 09:43
Tudi "zvrst" je v redu..če hočete imeti ravno pet črk :)
Hik
# 09.11.2016 ob 09:19
A za to, da izveš, da ima nahrBbtnik koren v hrBet, moraš danes hoditi v srednjo šolo? V nekdanji komunistični diktaturi je to vedela večina prvošolčkov, zagotovo pa vsak tretješolec.
Hladilnik
# 09.11.2016 ob 09:21
sem bil priča enkrat zanimivi zgodbici enega jezikoslovca, ki je povedal, da je beseda čmrlj menda neizgovorljiva za nemško govoroče (vsaj ne povsem pravilno), obratno pa npr Slovenci z minimalno vaje lahko izgovorimo vsako nemško besedo, ne glede na njeno dolžino in morebitne umlaute :) menda se je za foro šel igrico s kolegom jezikoslovcem iz Nemčije, ki je enostavno moral obupati ravno nad besedo črmlj, medtem ko je slovenski sogovornik spravil skupaj vse kar je predlagal Nemec :)
luckyss
# 09.11.2016 ob 10:08
Rindfleischetikettierungsüberwachung
saufgabenübertragungsgesetz


Vsi smo malo "čudni" ...
Flegmatik
# 09.11.2016 ob 10:44
Moj je pa VZDRŽLJiV in ČVRST in čaka na VKRC. ;)

OK pr prvi besedi je en samoglasnik, vendar je pred njim 7 soglasnikov. ;)
Javorovina
# 09.11.2016 ob 10:17
Fak, kakšne fantastične besede - žuželka, žival, črn, rumen, brenčeč, leteč, stvor, pojem. <3 Lišaj, torta sta mi tudi všeč.
xnplater
# 09.11.2016 ob 09:42
zanimivo, da ima slovenščina toliko glasov. slovenci lahko veliko jezikov tega sveta z vajo dokaj pravilno govorimo. mogoče pa v slovenščini niti ni tako pomembno naglašanje. včasih se sliši smešno če narobe naglasiš, vendar skoraj vedno razumeš besedo. npr. azijske države pa nimajo toliko povdarka na glasovih ampak na naglasu. če narobe naglasis, je čisto druga beseda. ne razumejo pa razlike med R in L, kar je precej zabavno :)
črnogled
# 09.11.2016 ob 11:22
Mi pa doma govorimo čisto slovensko špraho brez fremtnih ausdrukof.Zaj pa morm v garažo po šraufnciger,da frgazer naštelam,adijo nimam več cajta.
Binder Dandet
# 09.11.2016 ob 10:34
Bravo, tejle sem se nasmejal.:D Čeprav ni slovenska beseda, sskj je ne pozna.

sntntn - stvar na vrhu pločevinke, ki služi za odpiranje le te
Javorovina
# 09.11.2016 ob 10:00
Čmrlj je krasna beseda (par deset let nazaj pa je bil pač čmerelj (in pervi/prvi itd.)), ena mojih najljubših (jlj ... :)).
Samo Zakes
# 09.11.2016 ob 12:15
Vedno rad preberem ... +
tim sein
# 09.11.2016 ob 12:15
Super članek!!!! Še takih!!! :)
snezinkica-
# 09.11.2016 ob 11:17
Odličen članek.
Khallesh
# 09.11.2016 ob 10:56
Ali pa izpeljanka besede, po kateri naj bi se prepoznal rojeni govorec slovenščine, torej
"vžvrk" iz besede vžvrkljati, Je pa res, da prvi ni uradno beseda...
tuintam
# 09.11.2016 ob 10:50
Ja, zanimivo, Tujci, ki slovenščine še ne poznajo dovolj, se tako velikokrat odkrito čudijo tem črkam, natrpanim skupaj v eni besedi, npr. besedi »čmrlj« (angl. bumble bee): »How could that be a word?«.

V bistvu mi je včeč, da kdo dokazuje, da so samoglasniki tudi tam, kjer jih navidez ni. Mogoče bo treba tudi kakšen ə kdaj priznati, ne vem.Lahko pa tudi, da je celo bolje, le se kakšnega samoglasnika niti ne piše in ko je treba enostavno vedeti, da obstaja. Bolj v razmislek ponovno navajam znane samoglasnike, ki jih nekoč sploh niso pisali, v majčkeno drugačnem zapredju, ki sopominja na i,e boga, ki naj se ga ne bi omenjalo: IEOUA (namesto običajnega AEIOU).

Še veliko huje, kot omenjeno začudenje, se meni zdi, ko kakšen Anglež, na osnovi računalniških analiz jezika in ob sodelovanju kakšnega jugu in tistemu 'piši kao što govoriš' še malo bolj naklonjenega (znanega politika) demantira venetsko teorijo. Ko kdo v želji po lastni identiteti to še bolj zanika.
asalobir
# 10.11.2016 ob 10:53
@Otman

Vam zaupamo še daljšo?

Donaudampfschifffahrtselektrizitätenhau
ptbetriebswerkbauunterbeamtengesellschaf
t

Kaj pomeni, pa najdete v našem članku na blogu. :)
Otman
# 10.11.2016 ob 07:09
Rindfleischetikettierungsüberwachungsau
fgabenübertragungsbundesgesetz je še daljša.
amigo
# 09.11.2016 ob 14:56
Slovenski jezik v tem oziru celo nekako bolj sledi staremu južnoslovanskemu pravopisnemu načelu ´Piši, kot govoriš.´ (srb. »pretpostavljam« v izgovoru in zapisu).

To načelo so prevzeli Srbi. Znameniti slavist Jernej Kopitar je predlagal pesniku Vuku Karadžiču naj Srbi pišejo kot govorijo. Nisem vedel, da bi naj bil Kopitar nekakšen južni
Slovan.
Atila the Hun
# 09.11.2016 ob 12:23
A spletovalec pa je beseda? Kakšna?
Ayrton79
# 09.11.2016 ob 10:25
Čmrlj, zvrst.... vse te besede vsebujejo tudi r, ki nekako deluje kot nekakšen samoglasnik.

Obstaja pa beseda s šestimi črkami, in to celi brez rja.

SNTNTN

Kar preverite, če ne verjamete.
ginza
# 10.11.2016 ob 14:32
@olidata: Meni je pa zelo težko poslušat ljubljansko spakedranščino - žabarščino. Polni so jo že vsi mediji in risanke! Ubogi otroci...

Ja, res, ubogi otroci. Kakšno mučenje. Veliko bolj bi bilo zanje, da bi se učiti delati v rudnikih ali na smetišču. Daj ne pretiravaj...
ginza
# 10.11.2016 ob 14:30
@xplanter:npr. azijske države pa nimajo toliko povdarka na glasovih ampak na naglasu

Ne na naglasu, ampak TONU. To je pa za nas kar težko. Še posebej za tiste, ki nimajo posluha.
asalobir
# 10.11.2016 ob 10:47
@Ayrton79

Ste vedeli, da obstaja še ena različica besede SNTNTN, in sicer CNTNTN?

Drži pa, da jo poznajo redki (vi očitno spadate mednje), kar dokazujejo tudi odzivi na objavo na naši strani na Facebooku. :)
kasandra
# 09.11.2016 ob 11:12
Na Koroškem čmrlju pravijo ponekod "šemelej". Brez polglasnikov.
krucyfix
# 09.11.2016 ob 10:24
"Glavno, da imamo v slovenščini besede kot so mgla (namesto megla). Pa ps (namesto pes). In še kaj drugega bi se našlo. S tem pa tujci nimajo problemov???"

Sistemski problem je da samoglasnika oz polglasnika "požrti e" ne pišemo. To je seveda le rezultat spleta okoliščin pri razvoju naše pisave, če pa bi se v zadevo zapičil pravi grammar nazi, bi ga mogoče pisali.
Al3s
# 09.11.2016 ob 10:00
Glavno, da imamo v slovenščini besede kot so mgla (namesto megla). Pa ps (namesto pes). In še kaj drugega bi se našlo. S tem pa tujci nimajo problemov???

Se samo meni zdi, da je slovenščina zadnje čase vedno bolj ljubljanska?
kasandra
# 09.11.2016 ob 11:09
Gospod Salobir že spet IZPOSTAVLJA. Čemu, prosim?
olidata
# 09.11.2016 ob 10:09
Meni je pa zelo težko poslušat ljubljansko spakedranščino - žabarščino. Polni so jo že vsi mediji in risanke! Ubogi otroci...
dunbar
# 09.11.2016 ob 09:48
Deimos@ Google vse ve, ne vem, če bi bil pred tablo pri uri slovenščine tako suveren....:)
krucyfix
# 09.11.2016 ob 09:21
" da ne obstaja neki lingvistični hudobec, ki bi nam želel zagreniti izgovor ali pisavo, ampak gre za dolg postopek nastanka in spreminjanja našega jezika, kar slovenščino dejansko plemeniti, jo dela žlahtnejšo in govorcem skuša olajšati njeno rabo"

Joooj, kakšen blef. Kot da ne bi vedeli za grammar nazije.
krucyfix
# 09.11.2016 ob 10:34
"Meni je pa zelo težko poslušat ljubljansko spakedranščino - žabarščino. "

Po drugi strani gre mnogim Lublančanom na živce da so jim v ime mesta vsilili lj ;) Meni je nasploh grozno, kaj je jezikovni fašizem naredil iz množice krajevnih imen po celi Sloveniji, k sreči se jih vsaj zdaj da spremenit, če se lokalna skupnost dovolj zavzame.
Lokalna narečja pač so kakršna so, nekatera celo niti lokalcem ne zvenijo prijetno. In zelo tipično je, da gre ljudem iz obrobnejših delov držav na živce narečje prebivalcev glavnega mesta, npr. Purgerjev na Hrvaškem.
Vhito
# 09.11.2016 ob 10:04
Ne. Čmrlj ni beseda. Čmrlj je žuželka. Pa pojem, žival, črnorumeni leteči brenčajoči stvor... Fak ej, kaki naslovi.
Beremo
link
Marcello Potocco: Poznam te črne stvari
17. oktober 2017 ob 10:36 Literarni teoretik, pesnik in prevajalec Marcello Potocco v svojem pesniškem ustvarjanju prikazuje svet pretakanja in nenehnih sprememb.
Več novic ...
Kazalo