Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 46 glasov Ocenite to novico!
pojmi, spletovalec, spol
Ko se začnemo podrobneje ukvarjati s spolom v jeziku, takoj trčimo ob morebitne razlike v dojemanju spola kot slovnične lastnosti in nečesa prirojenega, naravnega. Vendar pa je to izrazito predvsem v jezikih z razvitim oblikoslovjem - v angleščini, ki je večino končnic izgubila, je spol pomenska bolj ali manj vprašanje pomena. V grobem angleščina tako pozna štiri spole kot zaokrožene pomenske skupine: 1. besede, ki poimenujejo ženske (mother), 2. besede, ki poimenujejo moške (father), 3. besede, ki poimenujejo tako ženske kot moške (friend) in 4. besede, ki poimenujejo stvari (neživo). Prav nobena skupina pa se ne odraža s posebnimi prepoznavnimi glasovi, kot je to značilno za slovenščino. Ta po slovnici sicer pozna le tri spole, a je stanje zaradi nekaterih posebnosti še bolj zamotano. Foto: MMC RTV SLO
primeri, spletovalec, spol
V slovenščini so ključne pomenske skupine, ki so srednjega spola, naslednje: 1. mladiči (dete), 2. slabšalnice (prismode) in druge ekspresivne (lahko ljubkovalne) besede (siroče), 3. deli telesa, zlasti množinski samostalniki (pljuča). Seveda to ne pomeni, da za tovrstne pojme ni besed drugih spolov: obstajajo namreč vzporedne tvorbe (dojenček; prismoda; sirota, sirotej) ali preprosto izrazi drugega spola (lahti; lanite). Še posebej zanimivo je izražanje spola v glagolu in pridevniku, ki je zelo različno, povezano pa je z ekspresivnostjo stavka sploh: srednji spol kot znak čustvenosti lahko uporabimo celo ob moškem spolu. Foto: MMC RTV SLO
vaja, spletovalec
Pravilo, da srednji spol prepoznamo po končnem -o ali -e, ne velja za tujke (kino, finale). Vodja izraža tako moškega kot žensko, gazda in zaspane pa načeloma moškega, vendar ni nujno, da se v stavku to izrazi. Tudi sled je lahko tako moškega ali ženskega spola, vendar brez znatne pomenske razlike. Mravlja pa je kot krovni izraz ženskega spola, čeprav zajema tudi moške osebke - mravljince. Preostali primeri so očitni. Foto: MMC RTV SLO
nemščina, spletovalec, spol, die, der, das
Najbrž smo se vsi že kdaj srečali z nemškimi besedami in predvsem nemškimi členi die, der, das ... Ponujamo vam nekaj okvirnih pravil v pomoč pri učenju. Foto: MMC RTV SLO
Gender, spol, spletovalec
Za splošnojezikoslovna spoznanja o kategoriji spola priporočamo monografijo Grevilla Corbetta. Foto: Naslovnica
spletovalec, literatura, spol
Če vas tematika spola natančneje zanima, posezite po katerem od ponujenih naslovov. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: "Dekle je po vodo šlo …" ali "Dekle je po vodo šla …"?!

Ali dobi tujec kaj nenavadno predstavo o Slovencih, ker je "dekle" srednjega, "deklič" pa celo moškega spola?
19. julij 2017 ob 06:33
Ljubljana - MMC RTV SLO

Naravni spol nekaterih besed v slovenskem jeziku se ne ujema s slovničnim kljub temu pa je ta v slovenščini zelo pomemben! Tudi nemščina kot eden najbolj zastopanih evropskih jezikov pozna prav takšno okoliščino (das) "Mädchen" je namreč srednjega spola. Neujemanje v slovničnem in pomenskem spolu v slovanskih jezikih pa jo lahko zagode tudi rojenim govorcem.

Razlage oblikoslovnih kategorij slovenskega jezika, kot sta spol ali število, so nemalokrat pospremljene z nejevernimi pogledi. Slišati je celo, da ni "neke prave logike" ‒ pravilo sledi pravilu, ki sledi pravilu, ki … Eden takih, za kakšnega južnega Slovana sicer še sprejemljivih, je podatek, da je "miš-Ø" v slovenščini ženskega spola. Toleranca pa se pogosto konča pri "dekletu", ki se načeloma obravnava kot samostalnik srednjega spola, čeprav SSKJ ob srednjem navaja tudi ženski spol. Vsa stvar pa se vendarle ustavi pri pomisleku: "In če si Adam ne bi zaželel družice, ali bi potem imeli samo moški spol?"


Drage uporabnice in uporabniki MMC-ja!

Z današnjim prispevkom končujemo tretji sklop člankov o jezikovnih vsebinah na MMC-ju. Če so vam bili prispevki všeč in bi jih še želeli prebirati, nam to namignite v komentarjih.


.

Slovnični spoli in kategorija živosti
Večina indoevropskih jezikov ima tri (slovnične) spole, tj. moškega (npr. tist-i stric-Ø), ženskega (npr. tist-a babic-a) in srednjega (npr. tist-o drev-o). Rojeni govorci slovnični spol v slovenščini dojemamo kot prirojeni spol in ga dejansko povezujemo z biološkim naravnim spolom. Ne nazadnje ga tudi poimenujemo "spol", medtem ko npr. angleško jezikoslovje slovnični spol od naravnega loči že z drugačnim poimenovanjem ("sex" kot prirojeni spol in "gender" kot privzeti spol) ‒ kot je to značilno že za latinščino, ki spol imenuje "genus".

Večina romanskih jezikov, tudi baltski ali semitski, ločijo samo dva spola, tj. ženskega in moškega, medtem ko npr. sodobna švedščina, danščina ali norveščina ločijo med splošnim (utrum) in nevtralnim spolom (neutrum). Moški in ženski spol sta v švedščini namreč strnjena v splošnem spolu, tako kot vsa druga živa bitja, pri čemer več kot tri četrtine samostalnikov sodi v to skupino.

Nekateri antični jeziki so ločevali med spoloma, utemeljenima na razliki med živim in neživim, kar slovenščina danes pozna kot podspol oz. kategorijo živosti. Oblika živega moškospolskega samostalnika v imenovalniku in tožilniku ednine ni enaka ‒ npr. "(to je) Blaž- Ø"(im. ed.) in "(vidim) Blaž-a" (tož. ed.), kar pa ne drži za nežive samostalnike: "(to je) stol-Ø" (im. ed.) in "(vidim) stol- Ø" (tož. ed.). Afriški jeziki bantu pa recimo poznajo tudi do deset spolov, saj imajo poseben spol tudi za npr. žuželke ali oblike idr.

Slovenski naravni spol in predvidljivost slovničnega spola v povezavi s sklanjatvami
Mednarodni izraz za srednji spol je neutrum, ne moški in ne ženski, torej s tega vidika nevtralni, neopredeljeni oz. nepristranski. Slovenski jezikoslovci srednji spol obravnavajo kot edinega, ki ni naravni, ampak samo slovnični ‒ in pomensko zelo smiseln. Naravni spol je namreč sprva označeval le plodna bitja. Teorija pravi, da v slovenskem jeziku srednji spol med drugim izraža spolno nezrelo bitje oz. mladiče, npr. dete, žrebe, ščene, pišče, tele ipd. ‒ ne nazadnje tudi "dekle"!

Slovnični spol je lastnost samostalnika, ki spol veže tudi na sebe nanašajočo se pridevniško besedo (npr. spremenljivo vreme) in na glagol (npr. konec tedna bo zaznamovalo spremenljivo vreme).

Pri jezikih, kjer je spol arbitraren oz. manj predvidljiv (in s pogostimi izjemami), so v pomoč pravila za predvidljivost slovničnega spola, ki se jih je treba naučiti ‒ kot moramo to brez konca in kraja početi pri pouku nemščine. Moški in ženski spol sta naravna spola – po njiju povzeta slovnična spola se po 1. moški in 1. ženski sklanjatvi končujeta z ničto končnico -Ø oz. -a. Samostalniki srednjega spola pa se po 1. srednji sklanjatvi končujejo na prepoznavna -o in -e. Seveda imamo Slovenci še več sklanjatev in nemalo raznovrstnih posebnosti ‒ "dekle" in "miš" sta npr. med njimi.

Slovenščina je izrazito fleksiven jezik
Fleksivni
jeziki so sintetični jeziki, kot je npr. slovenščina, katerih besede se tvorijo z deli besed, kot so obrazila in končnice. Medtem imajo izolacijski analitični jeziki, kot je npr. kitajščina, za vsako slovnično kategorijo posebno (enozložno) besedo.

Angleščina, kot rahlo sintetični jezik, kategoriji spola, kot jo poznamo Slovenci ali denimo Nemci, ne pripisuje tolikšne pomembnosti, saj besed tako množično ne tvori z obrazili. V izrazito fleksivnih jezikih, kot so slovanski, je spol poleg števila in sklona ter osebe nadvse pomembna kategorija, od katere je odvisna celotna modulacija povedi, npr. "Majhna siva poljska miš je pokukala izza desk in švignila nazaj v skrivališče". Za ustrezno fleksivno tvorbo je med drugim treba vedeti, da gre za samostalnik ženskega spola v ednini (majhna, siva, poljska) in za 3. os. (je pokukala, je švignila). Tujcem preglavice povzročajo na videz popolnoma enake končnice, ki imajo več pomenov: tako imenovalnik kot tožilnik ednine imata npr. enako končnico, tj. -Ø. Pogosto pa so končnice enake celo za različne kategorije, npr. -i za dvojino (recimo (dve) miši) je enaka končnicama za dajalnik in mestnik ednine (npr. miši (dam), pri miši (stojim)).

Prevlada moškega spola je pogosta tudi ko gre za "njo" ali "ono"
Srednji spol nima vedno svoje lastne oblike, ampak je ta pogosto enaka obliki za moški spol. Slednji kot nevtralni tako za ženski in moški spol namreč pogosto prevlada, npr. pri glagolskem navezovanju ("Medved in mravlja sta se srečala v gozdu …"), pri poimenovanju poklicev in pri politično korektnih spolsko nevtralnih oblikah v dokumentih in še kje. Tudi zaimek "ono" ima v vseh neimenovalniških sklonih obliko, enako obliki za moški spol, npr. "Spoznal sem dekle, nagovoril sem ga, rekel sem mu …". V danem primeru bi bilo seveda priporočljiveje uporabiti ženski spol.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
fgmb
# 19.07.2017 ob 07:33
Rubrika, ki jo z veseljem prebiram!
reorah
# 19.07.2017 ob 08:13
Te prispevke vedno preberem v celoti, za razliko od večine ostalih, ki jih bolj ali manj diagonalno "ošvrknem", in si nekatere stvari tudi skopiram in shranim!
asalobir
# 19.07.2017 ob 08:29
@fgmb
@Galaxy0312
@reorah

Hvala za vse lepe pohvale. :)
Ker je današnji članek zadnji v tej tretji sezoni, vam bo zagotovo všeč tudi ta povezava do naših drugih člankov. :)
Galaxy0312
# 19.07.2017 ob 07:58
Zanimivo, super članek. Meni osebno je zanimiva tudi primerjava slovenščine s sanskrtom.
generusus
# 19.07.2017 ob 10:08
Odlična rubrika, ki je nikakor ne gre ukiniti. Zasluži si, da so prispevki za dalj časa navzoči na glavni spletni strani nacionalnega medijskega središča.
evaevi
# 19.07.2017 ob 08:59
Odlično, zanimivo, v užitek!
seb123
# 19.07.2017 ob 08:48
Ta rubrika je na tem ideološko-pravovernem, dominantnem in neosnovane cenzure polnem mediju ena redkih svetlih zvezd. Samo tako naprej!
gebu
# 19.07.2017 ob 08:19
Odlična rubrika!

Imam eno vprašanje ... Kako bi poimenovali hišico za race. Račnik, račjak, racjak ...? V tem smislu kot kokošnjak za kokoši?
asalobir
# 19.07.2017 ob 09:18
@gebu

SSKJ navaja račjak. :)
bori
# 19.07.2017 ob 08:47
Danes je modern trpnik.. nihče nič kriv..
..podjetje je šlo v stečaj, zato ni krivca.. vlak (se) je iztiril.. avto je zapeljal s ceste.. kontejner smeti se je vžgal..

..ampam.. trak odprtja je prerezal xyz (se ni sam ;), strojevodja je spregledal... pripadnik s. skupine je zapeljal... lukec je zažgal kontejner in ga še iščejo..

Wasnt me.. and ...
kapucinka
# 19.07.2017 ob 09:46
Vsekakor nadaljujte - zanimivo pisanje.
lp
1a34
# 19.07.2017 ob 08:40
Odlična rubrika!

Imam eno vprašanje ... Kako bi poimenovali hišico za race. Račnik, račjak, racjak ...? V tem smislu kot kokošnjak za kokoši?


Racodom?
1a34
# 19.07.2017 ob 08:20
1. https://www.youtube.com/watch?v=sMLHftVJ
siM

Dobro vem, da si nekje, tisto dekle, ki čakam JO.

2. https://www.youtube.com/watch?v=msOnjbUE
mQY

Dobro vem, da si nekje, to dekle, ki čakam nanj.
Leila
# 19.07.2017 ob 12:56
Pohvalno. Nadaljujte. Ozaveščajte, razlagajte in podučujte nas o skrivnostih, novitetah ali posebnostih našega jezika. Poslastica: članki o izvoru besed!
Billie Jean
# 19.07.2017 ob 12:24
"A obstaja kaka lestvica "teže" svetovnih jezikov ????"

Obstaja več lestvic, vendar so večinoma pristranske, kajti "teža" jezika je močno pogojena z maternim jezikom osebe, ki te jezike ocenjuje. Vsak jezik ima lahko drugo področje kompleksnosti, nemščina je na primer fonetično razmeroma preprost jezik, medtem ko ima zelo kompleksno slovnico. Francoščina ima težjo izgovorjavo. Skandinavski jeziki imajo nadvse preprosto slovnico.
Je pa res, da so jeziki, ki so kompleksni tako glede slovnice, kot glede izgovorjave. Slovenščina bi lahko spadala v to kategorijo, morda celo slovanski jeziki nasploh.
kasandra
# 19.07.2017 ob 12:05
Da je slovenski jezik med najtežjimi na svetu, lahko trdi samo nekdo, ki se za druge jezike sploh še ni pozanimal. Na vsak način se otroci vsakega maternega jezika naučijo enako hitro po vsem svetu. Z dvojino nismo edini, sklonov imajo nekateri jeziki še precej več (že hrvaščina jih ima sedem, da ne govorim o portugalščini ali arabščini), raznih "posebnosti" pa imajo drugi jeziki tudi na pretek. Je pa lahko silno lepa, naša slovenščina, seveda če ni pohabljena ...
GupeM
# 19.07.2017 ob 09:13
Zadnje čase članki niso bili tako zanimivi kot na začetku, sploh v prejšnji sezoni. Bi pa vseeno rad, da nadaljujete s prispevki, saj jih vedno preberem.
VelikiGoban
# 19.07.2017 ob 08:55
Vsekakor podpiram nadaljevanje rubrike!
Teorija, da srednji spol izraža spolno nezrelo bitje, za "dekle" ne velja več. Verjetno zgodovinsko res izvira iz "nespolnosti" te osebe, a se je raba besede spremenila in posledično bi morda smela oz. morala dobiti tudi Ž spol. "Dekle" se sedaj uporablja za osebo, ki je že spolno zrela, kar pravi tudi SSKJ: npr. "dorasla mlada ženska, ki še ni poročena", "ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta", s primernim prilastkom pa celo "vlačuga, prostitutka". Običajno so "dekleta" tudi v leposlovju seksualna bitja. Po drugi strani pa bi "dojenček" zlahka bil oz. moral biti srednji spol, a namesto tega nekako prisiljeno oz. neposrečeno dobiva sestro "dojenčico". Za mlajše ženske, ki niso spolno zrele, se uporablja "deklica", ki pa je v nasprotju s to teorijo nesporno Ž spola!
Rojenim govorcem, ki imajo dovolj "kilometrine" ali občutka za jezik, taki nesmisli ne predstavljajo težav, ostalim in tujcem pa seveda precej. Verjetno se slovenščina na daljši rok ne bo mogla izogniti korekcijam takih nesmislov.
1a34
# 19.07.2017 ob 08:39
Odlična rubrika!

Imam eno vprašanje ... Kako bi poimenovali hišico za race. Račnik, račjak, racjak ...? V tem smislu kot kokošnjak za kokoši?


Račodom?
artjoke
# 19.07.2017 ob 10:50
Ribrika vredna branja.
karambo
# 22.07.2017 ob 09:39
Če v rubriki še ni bil objavljen članek o rabi velike začetnice pri pridevnikih na -ski, -ški, bi prosil, da se ga naredi. Potem bom vsakič na forumu lahko prilepil link pripadnikom ogromne skupine ljudi, ki te pridevnike še vedno pišejo z veliko: Slovenski, Nemški, ...
Billie Jean
# 19.07.2017 ob 12:28
P.S. Glede "teže" jezikov - menda, sam je sicer ne govorim, je kitajščina slovnično razmeroma preprost jezik - lahko to kdo potrdi, ki jo zna?
Glede izgovorjave in pa predvsem pisave pa najbrž ni treba izgubljati besed.
Janez1965
# 19.07.2017 ob 11:36
Zanimivi prispevki.

Je pa slovenski jezik med najtežjimi na svetu, to sem prepričan.

A obstaja kaka lestvica "teže" svetovnih jezikov ????
gtaman
# 03.08.2017 ob 21:59
@MarkoJenko
Kako ironično (slovenski se piše z malo)

Sicer pa je das Mädchen del pravila, da se vsi samostalniki, ki se končajo na -chen (praviloma pomanjševalnice) srednjega spola, a se je das Mädchen prijelo tudi za nepomanjšano verzijo.
Samo Zakes
# 20.07.2017 ob 10:17
Ta rubrika je poleg - nesporne vrhunskosti v smislu strokovnosti - odlična tudi zaradi tega, ker ne privlači širše množice prepirljivcev, ki bi se pod vsakim člankom skregali na premici plešasti bolnik - Murgle.
Pa še misliti je treba ob zapisanem, kar pa spet večini predstavlja prehud napor.

Odlično, kar tako naprej!!!
poupette
# 20.07.2017 ob 08:47
Aslan: Nemsko se rece tudi die Donau, die Seine,...

Pa se ena posebnost nemskega jezika, ki jo je poudaril turisticni vodnik v Turciji:

nakaj, kar je zelo zenskega, to je bikini, je v nemscin moskega spola, nekaj, kar je pa zelo mosko, kot so hlace, je zenskega spola: die Hose!
wajdowc
# 19.07.2017 ob 18:37
Toleranca se ne konča pri "dekletu", ampak pri "hudiču", ki je moškega spola, čeprav vsi vemo, da je to ženska.

Drugače pa vse pohvale rubriki!
psychocandy7
# 19.07.2017 ob 15:22
Avtorju članka, g. Salobirju pa zahvala za strokovnost, ki jo je pripravljen deliti z nami- upam, da tudi v bodoče.
Ker to, kar ima danes kopica ''komercialnih medijev'' vsiljuje kot slovenščino...
:( Ne rabim govoriti o tem, kar ste gospa rekla, izplen naše inteligence je uuaaauuu, marsikateri novinar nam odlično prezentira njegovo (svoje očitno nima) pamet ;)
o.r.c.h.i.d
# 19.07.2017 ob 13:13
V tem seznamu najdemo Slovenščino na devetnajstem mestu:

http://list25.com/25-of-the-most-difficult-languages-to-learn-in-the-world
Pinko Palinko
# 19.07.2017 ob 13:03
Glede na čedalje bolj izražene težnje po politični korektnosti glede spolov tudi v govoru, ki pa po nepotrebnem podaljšuje zapisano oz. govorjeno (npr. mi politiki se borimo za dobrobit državljanov in državljank, vsi občani in občanke so vabljeni) in ker moški spol v bistvu igra vlogo splošnega spola (npr. ženske in deteta so bili...), bi kazalo moški spol preimenovati v splošni. S tem bi se izognili nejasnostim ki jih prinaša politična korektnost v govoru (npr. Angela Merkel je prva nemška kanclerka, ki je obiskala.., ker je prva ženska na tem mestu, ne vemo, ali je prva oseba na tem položaju, ki je obiskala ..., ali pa so pred njo tja že potovali moški kanclerji). Jaz se kot moški z veseljem odpovem svojemu slovničnemu spolu v zameno za očiščenje govora nepotrebnega balasta in preprečitev nekaterih nejasnih situacij, ko zaradi zapisanega v ženskem spolu ne vemo, ali zapisano velja le za ženske predstavnice svojega poklica, položaja, izobrazbe..., ali pa je avtor s tem nemara mislil na vse predstavnike, vključno z moškimi.
Hik
# 19.07.2017 ob 10:43
Teorija pravi, da v slovenskem jeziku srednji spol med drugim izraža spolno nezrelo bitje oz. mladiče, npr. dete, žrebe, ščene, pišče, tele ipd. ‒ ne nazadnje tudi "dekle"!

Za razliko od dekleta pa je fantè ohranil moškl spol oz. se srednji spol uporablja le v slabšalnem pomenu.

Za samo rubriko pa si močno želim, da nas bo po dopustih še naprej razveseljevala in izobraževala.
kresnička
# 24.09.2017 ob 13:51
Prispevki so zelo koristni.
Prosim, da nadaljujete!
MarkoJenko
# 24.07.2017 ob 15:49
moškospolskega?
asalobir
# 24.07.2017 ob 09:28
@karambo

Nekaj o zapisu pridevnikov na "-ski" in "-ški" boste našli tudi v tem našem članku.
asalobir
# 24.07.2017 ob 09:27
@Mojcajur

Ja, če uporabljajo "podjetje" v moškem spolu, vsekakor delajo napako. :)
aqua_a
# 23.07.2017 ob 09:43
Pa ta rubrika je SUPERCA! :)
Ljubiljančan
# 23.07.2017 ob 08:38
@psychocandy7
Dvigam klobuk za:
:( Ne rabim govoriti o tem, kar ste gospa rekla, izplen naše inteligence je uuaaauuu, marsikateri novinar nam odlično prezentira njegovo (svoje očitno nima) pamet ;)
Dobro ste jih nasuli v en rafal.
Iz kje pa vi prihajate, da bi vas kontaktiral?
Ljubiljančan
# 23.07.2017 ob 08:27
Kaj pa naravni in slovnični spol pri priimkih?

Janši so ponudili stol v prvi vrsti, Janšu pa mikrofon na odru.
psychocandy7
# 22.07.2017 ob 17:45
@fafner
v zvezi z japonščino te moram molo popraviti:
japonska slovnica je precej težka- končnice glagolov se kar pošteno spreminjajo,glagoli se med sabo povezujejo pri naštevanju posebne končnice za trpnike, milijon dodatnih (slovničnih) pravil, ki se nanašajo na vljudnostni govor, t.i. keigo- če govoriš z osebo, ki je više na hierarhični lestvici, uporabljaš sorazmerno položajo bolj zapletene slovnične strukture- s pomočjo glagolskih končnic,
dvojnih ali celo trojnih zanikovanj... tudi zase moraš uporabljat slabšalne olike, ves čas razmišljati, katere stvari se nanašajo na govorca in katere na nagovorjenega... zmešnjava.
Da o števnikih niti ne govorim - posebni števniki za praktično vse, kar si lahko zamisliš- ljudi, male živali, ploščate stvari (npr krožniki) velike stvari (npr avtomobili)- skratka ASTROFIZIKA. Sklanjajo pa res ne :)
Verjetnosi imel v mislih kitajščino? Za to pa tvoja trditev v celoti drži
fafner
# 21.07.2017 ob 13:36
Janez1965
Je pa slovenski jezik med najtežjimi na svetu, to sem prepričan.

A obstaja kaka lestvica "teže" svetovnih jezikov ????

Kako bi pa sestavil to lestvico? Kakšni bi bili kriteriji?

Angleščina recimo je zelo lahka na začetku. A dobro in pravilno govoriti angleško je težko. Francoščina je pa že od začetka zelo zapletena... Da ne omenjam japonščine, kjer je jezik sam enostaven, sta pa pisanje in branje izjemno težka.
Aslan
# 19.07.2017 ob 22:28
Nenemške reke?? Ha? Sava, Krka, Kolpa, Dragonja,... Nobena od naštetih ni moškega spola.
psychocandy7
# 19.07.2017 ob 15:14
V zvezi s korekcijone smislov:
Slovenščina je zelo lep jezik, popolna je, kakršna je. Na silo z danes na jutri ukinjati posebnosti, ki so v rabi že kar nekaj časa, da bo jezik ''politično korektnejši'' (predavalnico, napolnjeno z študenti ženskega in moškega spola, je imela navado nagovarjati z žensko obliko BOSTE BRALE profesorica s FF).
Jezik je živ organizem- ne nasprotujem spremembam, vendar pa se mi zdi prav, da se razvija na organski način in ne da se ga ''prisilno obrezuje''.
Sicer pa se da večino vprašanj in navideznih nedoslednosti znotraj jezika z malo razmisleka logično pojasniti.
jofi
# 19.07.2017 ob 11:41
Kar tako veselo naprej!
MarkoJenko
# 25.07.2017 ob 00:19
gospod Andrej Salobir - najprej se naučite slovenščine, potem šele pišite članke na MMC - ''Spoznal sem dekle, nagovoril sem jo, rekel sem ji..'' tudi to poznamo v Slovenskem jeziku
psychocandy7
# 19.07.2017 ob 15:04
@ velikiGoban
malo bo treba razširiti besedni zaklad:
dete (ne zgolj dojenček) TISTO dete
tudi FANTE -srednji spol. označuje ravno to ''nedozorelost'', o kateri članek govori.

Sicer pa lepa ljudska zares lepo povzame vsebino članka: Dekle je po vodo ŠLO
...vodo je ZAJEMALA
u qratz
# 19.07.2017 ob 12:49
res ne mislite ukinit slamospletovalca??
Mojcajur
# 19.07.2017 ob 12:22
Prosim, nadaljujte z rubriko. Odlična je.

In še prosim za odgovor. Zadnje čase v občilih uporabljajo "podjetje" v moškem spolu.
Po pravilih bi moralo biti TISTO podjetje in srednji spol. Delajo napako?
1a34
# 19.07.2017 ob 11:54
Zanimivi prispevki.

Je pa slovenski jezik med najtežjimi na svetu, to sem prepričan.

A obstaja kaka lestvica "teže" svetovnih jezikov ????


Če obstaja, jo je težko ubesediti.
kasandra
# 19.07.2017 ob 11:39
Lepo dekle, lepa dekle ...
lepa obleka ...
kaj pa POCENI obleka (z i-jem na koncu)?
Izbor
Beremo
link
"Pridnost" je precenjena: feministične pravljice za upornice in revolucionarke prihodnosti
34
24. maj 2018 ob 17:09 V slovenskem prevodu je izšla zbirka "pravljic", ki pometejo z vsemi stereotipi o princeskah v rožnatih tutujih in njihovih princih na belih konjih.
Več novic ...
Kazalo