Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 17 glasov Ocenite to novico!
O krajšavah govore tudi nekatere hudomušne anekdote. Foto: MMC RTV SLO
Najpovednejše je strnjeno izražanje. Foto: MMC RTV SLO
Kratice so v 20. stoletju postale zelo pogoste. Foto: MMC RTV SLO
Merske enote so simboli. Foto: MMC RTV SLO
Okrajšava se po piki spozna! Foto: MMC RTV SLO
Veliko krajšav izvira tudi iz latinščine. Foto: MMC RTV SLO
Zelo zanimiva je "poulična stenografija". Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Ga. Maja, dipl. prof. lik. um., bi npr. odklenili WC oz. kabinet?

Črkovno "šparanje"
6. december 2017 ob 06:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Nekoč, menda je bilo med obema vojnama, je živel gospod Ravnik ‒ Kovačev Francelj po domače. Njegova obleka ni bila gosposka, temveč delovna in ponošena, in vedenje precej robato.

Nekega dne je šel v kavarno na Bledu, a ga osebje sploh ni postreglo! Zato je odšel … V navalu ogorčenja je Francelj na listek na mizi zapisal svoje nezadovoljstvo. Podpisal se je kot 'dr. Ravnik'. Čemu neki se je podpisal kot 'doktor', ga sprašujejo na sodišču. Dr. Ravnik pove, da to sploh ne drži, saj se je podpisal kot 'drvar Ravnik'."

Zakaj bi krajšali, če pa deluje, kot da je povedanega manj?!
Ljudje težimo k racionalno predstavljenemu in delujočemu svetu – k najugodnejšemu razmerju med delom in učinkom. Učitelji matematike ulomke pokrajšajo in za nepokrajšani rezultat ne dajo točke, učitelji slovenskega jezika in lektorji pa po pravilih slovenskega pravopisa dosledno krajšajo določene besede in besedne zveze. Zaznati je celo, da se okrajšanim besedam daje prednost pred neokrajšanimi, denimo vezniku oz. pred njegovo neokrajšano obliko oziroma.

Strnjevanje besedil in t. i. jezikovni škrob
Priporočljiva načina besedilnega strnjevanja, s katerima se izognemo nepotrebnemu ponavljanju, sta pozaimljanje oz.pronominalizacija in izpust oz. elipsa. Pri prvem besedo ali besedno zvezo nadomestimo s krajšim zaimkovnim izrazom, pri drugem pa eno ali dve izpustimo ‒ a v nobenem ne okrnemo pomena. Stavka "To je Mateja." in "Mateja je trenerka." lahko elegantneje povežemo z osebnim zaimkom ona: "To je Mateja. Ona je trenerka." V mnogih primerih pa se uporablja izpust, npr. "Ogledali si bomo zgradbo parlamenta in obiskali Matijevo cerkev."

Smotrno gospodarjenje oz. varčevanje s črkami in besedami
V strokovnih in znanstveno zapisanih ter podobnih besedilih so krajšane oblike besed in besednih zvez najpogostejše. To so okrajšave in kratice, tudi formule in simboli, ki so splošno dogovorjene in potrjene krajšave. Nekatere spoznamo že v nižjih razredih osnovne šole, recimo pr. Kr. (pred Kristusom), druge so manj znane, denimo t. i. (tako imenovani), nekatere pa morda nikoli docela razumljene, kot sta etc. (lat. et cetera oz. itd.) ali p. s. (lat. za postscriptum oz. pripis), ki ga sicer najdemo tudi kot PS, P.S. ali ps.

Okrajšave
Okrajšave so besede ali besedne zveze, odrezane do prve ali prvih nekaj črk ene ali vseh besed. Zapisane so z malimi črkami, znamenje okrajšanosti pa je pika. Pogosto uporabljamo recimo ga. in g., itd., itn. in ipd., oz. in številne druge.

Nekatere okrajšave pišemo skupaj, tudi če so sestavljene iz več besed in se neokrajšane sicer pišejo narazen, denimo "na primer" kot npr. ali "in tako dalje" kot itd. "Tako imenovani", pisano narazen, je torej prav tako ustrezno okrajšati v t. i. (s presledkom).

Sklanjane neimenovalniške oblike za "gospo" se uporabljajo redko oz. se umikajo iz rabe: »Vprašati boste morali go. ravnateljico.«―»To je stvar ge. ravnateljice.«

Krajšamo tudi oblike podjetij, torej samostojno podjetje v s. p. ali družbo z omejeno odgovornostjo v d. o. o. Pojavljajo se tudi d. n. o., d. d., k. d. ali so. p. in druge. Nedoslednost je prisotna že pri registraciji, ko ustanovitelj mora sprejeti neustrezno obliko, kot je s.p. brez presledka ali celo sp. brez presledka in pike, saj sistem druge pravopisno pravilne ne dopušča. Uradovalno-pravni jezik je namreč uvedel zapis v nasprotju s pravopisom, zaradi nastale neenotnosti pa se bo poglavje o pisanju tovrstnih krajšav v novem pravopisu najverjetneje spremenilo.

Mednarodna kratica za »Water Closet« je WC
Kratice tvorimo tako, da besedno zvezo najprej okrnemo oz. odrežemo, nato pa dele strnemo oz. zlepimo. Kratice sestavljajo prve črke ali zlogi besed večbesednega poimenovanja, npr. NLB – Nova Ljubljanska banka ali Tomos – Tovarna motorjev Sežana. Krnitve načeloma pišemo z velikimi črkami (SAZU), izjemoma tudi z malimi (BiH). Za kraticami, tako kot za simboli, ne zapisujemo krajšavne pike.

Simboli so dogovorjene črke, kjer besedo okrnemo do ene same ali prvih dveh črk. Uporabljamo jih npr. za merske enote ali kemijske prvine, recimo Ca (za kalcij), m (za meter) ali S (za sever ali mednarodno za jug oz. south). Simbol je tudi predmet ali lik ‒ WC ima denimo različne oznake oz. simbole, npr. figurico v krilu ali hlačah …

Strokovni in znanstveni nazivi oz. naslovi
Doktorji v naša življenja prinašajo zmedo in zadrego ‒ ne glede na vrsto in trajanje študija. Tudi če jih ne zamenjujemo z drvarjem, razlikujemo med doktorjem kot najvišjim znanstvenim nazivom, ki se zapisuje pred imenom in priimkom in ga doktorand pridobi z zagovarjanjem doktorske disertacije, in akademskim nazivom v medicini, kjer se dr. piše za priimkom in ki ni enakovreden znanstvenemu. Gre torej za razliko med "dr. Janez Novak", ki je doktor določene znanosti, in "Janez Novak, dr. med.", ki je doktor medicine.

V nazivih redno uporabljamo okrajšave, saj so poimenovanja pogosto predolga in zapletena, kar lahko povzroča nevšečnosti pri zapisu in oblikovanju. Nazivi so ali strokovni, če so pridobljeni po dodiplomskem višje- in visokošolskem ali univerzitetnem študiju, in se pišejo za imenom in priimkom, recimo "Janez Novak, dipl. prof. lik. um.," ali "Janez Novak, uni. dipl. prev. in tolm. ‒ nem.," po bolonjski reformi pa tudi "Janez Novak, mag. prof. lik. um.".

Znanstveni nazivi (dr. in mag.) in nazivi na habilitacijskih področjih (npr. izr., red., doc., asist.), ki jih pridobimo s podiplomskim znanstvenim študijem, se pišejo pred imenom, npr. "izr. prof. dr. Janez Novak".

Prevodi nazivov po veljavni zakonodaji niso dovoljeni. Tudi Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih v Uradnem listu prevedbo slovenskih naslovov v tuje jezike prepoveduje. Tako npr. ni ustrezno, da se doktorji znanosti prevajajo denimo v PhD ali BSc.

Težave s presledki
Presledek ali razmik je prostor med koncem ene besede ali znaka in začetkom drugega. V povezavi s presledki govorimo o stičnosti (ločilo se brez presledka dotika črke) in nestičnosti (ločilo se ne dotika črke, vmes je presledek). Pogosto se presledka ne postavi pred tropičjem, kar ni ustrezno, saj je tropičje nestično ločilo, kadar denimo zamolčimo besedo ali nadaljevanje povedi … V zelo redkih primerih je tudi stično, in sicer ko sredi besede utihnemo, npr. jezik… splet…

Pika kot končno ločilo in vejica kot nekončno ločilo sta desnostični ločili, kar marsikomu ne pove kaj dosti in lahko zgolj prispeva k dodatni zmedi. To pomeni, da je na desni strani dane besede ali črke pika, med njima pa ni presledka, zato je ločilo stično.

Anekdota o drvarju na Bledu, zapuščina našega ustnega izročila, je resnična in kaže na to, da je krajšanje besed le deloma določeno in močno vezano na navade oz. tradicijo. To pomeni, da v zapisu sledimo načinom, ki so se uveljavili postopoma ali pa so celo dogovorjeni ‒ in včasih nimajo neke logike. To dokazuje tudi jezik na spletnih družbenih omrežjih, kjer najdemo npr. "ju3, vi2, brb, omg, btw ali kxi".

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Hik
# 06.12.2017 ob 09:38
A Francelj pa je moral na sodišče, ker se je naveličal čakanja na arogantnega kelnarja?
ena nastja
# 06.12.2017 ob 08:37
Stavka "To je Mateja." in "Mateja je trenerka." lahko elegantneje povežemo z osebnim zaimkom ona: "To je Mateja. Ona je trenerka."

Še elegantneje: "To je Mateja. Trenerka je."
Otman
# 06.12.2017 ob 10:14
To je trenerka Mateja.
Mala princeska
# 06.12.2017 ob 10:45
@hrgotax

Grem po material v enega od t. i. najboljših specialistov za delavnico, hišo in vrt ... pa piše kom brez vsega, grem naprej: ...piše: "npr," (v vejico") ... "mavčni karton, iverbe plošče, itd..." (s štirimi pikami). aja, še nekaj rabim, grem naprej in vidim: 100% recikliren (nobenega duha o stičnosti) ... Lepo prosim? Zakaj hodimo v šolo? In imamo poklice, kot so lektorji ipd.? No, potem pa vprašam, da iščem holandca, pa me gledajo debelo? No perfection at work, or?
asalobir
# 06.12.2017 ob 10:29
@Mala princeska

Vseh primerov žal nismo mogli vključiti, bomo pa vaše predloge morda uporabili v kakšnem od prihodnjih člankov.
Ne, krajšava za gospoda se ne spreminja, z gdč. pa ni nič narobe, se še uporablja. :)
Otman
# 06.12.2017 ob 10:15
Trenerka Mateja [pokaže z roko proti njej]
Ejsi/Disi
# 06.12.2017 ob 12:40
Mala princeska: Kdo od tukaj še uporablja gospodična ta in ta? In kakšne so reakcije ljudi?

V pisani obliki res bolj redko, še posebej če ne poznaš starosti naslovnika. Pri osebni interakciji pa je lažje, če vidiš da je oseba mlajša. Lahko pa se ogneš besedi gospodična in rečeš mlada dama.
hrgotax
# 06.12.2017 ob 10:38
Mala princeska,
"komad" ni knjižno slovensko,
bolje je uporabiti "kos"
(tako odpadejo tudi dvomi glede postavljanja pike).

Čemu naj bi sklanjali okrajšavo "g."? Iz sklona priimka se lahko razbere, kako je treba sklanjati "gospoda" ...
Mala princeska
# 06.12.2017 ob 09:47
Kaj pa kom za komad, velikost oblačil (XXL), mdr., gdč. - kam pa to spada? Še kdo uporablja gdč. in kaj je sploh fora tega gdč.? A krajšave za gospoda (g.) pa ne sklanjamo: "Bila sem pri gu. Likarju"? :-)
asalobir
# 07.12.2017 ob 08:43
@Zelezna kobila

Glede prevajanja nazivov (v tem primeru gre za prevajanje slovenskih nazivov v tuji jezik, vendar za uporabo v Sloveniji) slednje seveda velja za prevode, namenjene uradni rabi (če recimo govorimo predvsem o sodno overjenih prevodih). Seveda lahko v besedilih, namenjenih zasebni rabi, oz. besedilih, namenjenih zasebnemu sektorju (ali fizičnim osebam), takšne nazive za lažje razumevanje ciljnega besedila tudi prevajamo (kot že sami ugotavljate, naši nazivi tujcem ne pomenijo veliko).

Iz izkušenj vemo, da ima Nemčija enako pravilo (ki je najverjetneje usklajeno po vsej EU), na ameriškem trgu pa je prevajanje nazivov dovoljeno.
kislec
# 06.12.2017 ob 20:20
" Prevodi nazivov po veljavni zakonodaji niso dovoljeni. Tudi Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih v Uradnem listu prevedbo slovenskih naslovov v tuje jezike prepoveduje. Tako npr. ni ustrezno, da se doktorji znanosti prevajajo denimo v PhD ali BSc."
Tudi v obratni smeri? Če se je kak Brit nastanil tu, bo moral do smrti strašiti s PhD in je prepovedano, da bi se sovaščani nanj obračali z "dr. Jones"?
maher
# 06.12.2017 ob 15:25
Zakaj pa ne "tovarišica"?
Mala princeska
# 06.12.2017 ob 15:03
Kaj pa nagovor: "Vaša gnada?"
Zelezna kobila
# 06.12.2017 ob 14:37
@asalobir
V članku obravnavamo pravila slovenskega jezika.

Tukaj ne govorite o slovničnih pravilih, pač pa o zakonodaji
asalobir
# 06.12.2017 ob 14:23
@Zelezna kobila

V članku obravnavamo pravila slovenskega jezika.
Zelezna kobila
# 06.12.2017 ob 14:10
Ali ta pravila glede prevajanja nazivov veljajo le za prispevke s slovenskem jeziku ali tudi za prispevke v tujem jeziku? In ali veljajo le za prispvke, objavljene pri nas, ali tudi za prispevke objavljene v tujini? Bralcem izven Slovenije naše okrajšave verjetno ne povedo kaj dosti.
kislec
# 06.12.2017 ob 12:26
Kdo od tukaj še uporablja gospodična ?

Pri nagovoru jaz vsekakor! /Pisal pa že dolgo nisem nobeni toliko mlajši - se ne upam!/

Mi kar samo zdrsne z jezika.
Domnevam pa, da bi imel dosti večje težave, če bi moral kakšno eminenco ogovoriti z "Vaša ekscelenca", kar je menda še vedno zapovedano...
kislec
# 06.12.2017 ob 12:15
potem pa vprašam, da iščem holandca, pa me gledajo debelo?

Princeska, če niso izučeni vodo(toplo-)vodarji), ampak šolani trgovci, pač še niso slišali zanje;
taki bi ti tudi na povpraševanje po francozu kvečjemu ponudili "enega francoskega".

PS Oče pošlje sina po kilo cvekov; (šolani!) sin v trgovini lepo vpraša po žebljih, pa jih ne dobi, marveč domov prinese žičnike...
kislec
# 06.12.2017 ob 12:07
Jaz: "Tr. Teja." (pokaže z roko nanjo)

Popravljam. "Tr. Teja." (pokaže s prstom nanjo)


Popravljam še jaz: "Tr. Teja." (jo potrepljam po // recimo// rami ...)
maher
# 06.12.2017 ob 10:43
Jaz: "Tr. Teja." (pokaže z roko nanjo)

Popravljam. "Tr. Teja." (pokaže s prstom nanjo)
1a34
# 06.12.2017 ob 10:42
Zanimivo. Počasi nas boste naučili vsega; le preveč stvari ne sme biti naenkrat.
Nekje pa sem prebral, da je v nekih kolikor toliko logičnih stavkih dovolj, da so na pravem mestu le prve in zadnje črke besed, pa je mogoče stavek (sicer nekoliko s težavami) prebrati. Malo za šalo, malo zares.
Se pa seveda strinjam, da je jezik dober takšen kot je, in da je pomembno, se v javnosti čim bolj držimo pravil, ker že tako in tako pri komunikaciji lahko prihaja do določenih šumov.

Komunikacija na abstraktni ravni, ki omogoča normalno delovanje družbe, je lahko le eksplicitna. V zasebnem življenju pa so, ko je vse umirjeno in se šalimo, velikokrat seveda zanimivi tudi podtoni.

Čeprav pa nas neka želja po perfekciji ne sme ovirati pri tem, da bi se bali izražati - v končni fazi je le najbolj pomembno, da si sporočamo bistvo.

Še prvi stavek iz članka z besedami, kjer so prve in zadnja črke na pravih mestih, ostale črke znotraj stavka (razen imen) pa pomešane :

"Nokeč, mdnea je blio med omeba vamojna, je ževil goposd Ravnik ‒ Kovačev Francelj po dačome. Nogejva olbelka ni blia gsopoksa, tvemeč dolenva in pnešonoa, in vedjene pcerej ratobo.
Grešnica
# 06.12.2017 ob 10:35
Popravek:
-skem= -ski
Grešnica
# 06.12.2017 ob 10:34
Stavka "To je Mateja." in "Mateja je trenerka." lahko elegantneje povežemo z osebnim zaimkom ona: "To je Mateja. Ona je trenerka."

To nikakor ni elegantneje, še manj pa v normalni uporabi, ampak kvečjemu razlaga nekoga, ki se je slovenščine priučil kasneje, medtem ko ima za materni jezik kakšen drug južnoslovanskem jezik. Na ta način bi nekoga predstavil le, če bi obstajal izražen dvom, kdo je trener oz. trenerka in bi s tem poudaril - ona.
maher
# 06.12.2017 ob 10:30
"Tr. Teja." (pokaže z roko nanjo)
Phillidor
# 06.12.2017 ob 08:30
Omg izr. prof. dr. Janez Novak, vi imate ju3 govorilne. Lahko pridem do vas? Btw kxi?
semaino
# 06.12.2017 ob 10:29
Drvar ustavnega prava Cerar. lol
Mala princeska
# 06.12.2017 ob 10:37
Kdo od tukaj še uporablja gospodična ta in ta? In kakšne so reakcije ljudi?
Izbor
Beremo
link
Miha Mazzini: Pohlep
4
17. september 2018 ob 19:13 Pisateljsko pero Mihe Mazzinija sega v različne žanre. Poznamo ga kot pisatelja, avtorja mladinske literature, scenarista, filmskega režiserja in enega najintenzivnejših slovenskih kolumnistov.
Več novic ...
Kazalo