Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 42 glasov Ocenite to novico!
zanikanje
Največ pozornosti v slovenščini pritegne dvojno zanikanje. Foto: MMC RTV SLO
Anton Breznik
Med starejšimi slovničarji se je z zanikanjem veliko ukvarjal Anton Breznik, predvsem s tipom ob dvodelnem vezniku. Foto: Wikipedija
zanikanje
Pisanje skupaj pogosto povzroča težave. Foto: MMC RTV SLO
tivoli, park, park tivoli, ljubljana, promenada
Danes si po napornem dnevu z največjim veseljem privoščimo sprehod po travi, da bilke požgečkajo naša bosa stopala in spodbudijo krvni obtok. Nekoč pa so bili pri hoji po trati zelo strogi in so v parke radi postavljali table z napisi "Ne hodi po travi". Tovrstni tip, zanikanje ob velelniku, je z vso skrbnostjo proučeval Janez Gradišnik. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
zanikanje
Še ena posebnost, ki pa ima v slovenščini celo društvo, ki neguje in promovira njeno uporabo v javnosti. Raba rodilnika je sicer predpisanan tudi s slovnico. Foto: MMC RTV SLO
zanikanje
Še ena zagonetka: uporabiti nič ali ničesar? Odvisno od pomena ... Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Hočeš nočeš imaš in nimaš

Slovenska negacija ‒ in ali res ne potrebuješ ničesar, da bi bil srečen?
7. december 2016 ob 07:24
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pravila slovenskega zanikanja včasih kar zmedejo. Kako neki vedeti, kaj naj bi avtor "hotel povedati"?!

Janko Moder je naslov Hemingwayevega dela To Have and Have not (1965) prevedel kot Imeti ali ne. V tem izvirniku precej zvestem prevodu je isti prevajalec v primerjavi s pozneje spremenjenim naslovom, ki je izšel ob 30-letnici smrti velikega pisatelja, ohranil neosebno glagolsko obliko ("imeti"). V drugem delu naslova nedoločniške oblike sicer ne podvaja, ampak jo izpusti in uporabi besedico "ne". Ta je slovnično gledano nikalni členek, s katerim v slovenskem jeziku izražamo univerzalno jezikovno lastnost nestrinjanja oz. zanikanja. Najpreprostejša oblika je sedanjiška, npr. "ne vem", in oblika za prihodnjik, npr. "ne bo deževalo" — ta je zgovoren primer za učenje zapisovanja besed skupaj in narazen (ne bo — nebo). Besedica "ne" s pomožnim glagolom "biti" med drugim tvori del nikalne oblike pomožnega glagola za preteklik, npr. ne + je (3. os. ed.) = ni (napisal). Lahko pa se preprosto spoji s polnopomenskim glagolom v tvorbe, kot so recimo nimam, nisem, nočem itd. (ne + imaš = nimaš, ne + si = nisi, ne + hočeš = nočeš), kjer prihaja tudi do glasoslovnih sprememb (npr. e → i).

Omenjeno delo je s slovensko osamosvojitvijo torej izšlo ponovno, in sicer s spremenjenim naslovom Imaš in nimaš, tj. svobodnejšim prevodnim premikom, saj prevajalec tokrat uporabi osebno glagolsko obliko ("imaš", "nimaš"). Oblika s "ti" morda neposredneje in bolj osebno nagovarja bralca k premisleku o odnosu do "imetja" — četudi avtor romana tega ni "hotel" povedati. (Zaradi navedene formulacije mnoge učiteljice slovenskega jezika nad svojimi varovanci pri interpretaciji umetniških del vijejo roke.)

Hemingwayeva literatura je literatura popolnega nesprejemanja negacije, saj je, kot poročevalec, pisal zgolj resnične in nesporne stvari. V vsakdanjem življenju pa (pre)pogosto ne (z)moremo biti tako pozitivistično usmerjeni k spoznanju (a smo ob tem vendarle lahko pozitivni!). Z "imeti" ali "ne imeti" namreč v danem trenutku neobjektivno čustvujemo, a je to občutenje velikokrat odvisno od objektivnih okoliščin: vidimo, česa vsega nimamo, a ne opazimo, kaj vse imamo.

Lahko imamo družino, upanje, obe roki ali svojo barko, lahko dobimo Nobelovo nagrado — ali je ne; lahko nimamo denarja, sreče, zdravja ali obeh rok oz. nobene roke, lahko tudi ne dobimo Nobelove nagrade — ali pa jo. Lahko ustrezno zanikamo predmet z rodilnikom ali pa predmet-a ne zanikamo pravilno in uporabimo raje tožilnik.

Pravilo pravi, da je treba predmet za zanikanim prehodnim glagolom postaviti v rodilnik. Pri tem je dobro posebej poudariti, da se to zgodi pri nepredložnem predmetu, na katerega lahko prehaja dejanje glagola, npr. "Rad imam bazen", medtem ko se pri predmetu s predlogom, ki je pravzaprav prislovno določilo, tožilnik tudi pri zanikanju ohranja, npr. "Ne hodim rad na bazen" in ne "na bazena". To pomeni, da pravilo zamenjave predmeta iz tožilnika v rodilnik ne velja kar vsepovprek, ampak samo v omejenih skladenjskih strukturah. V nasprotnem primeru se lahko zgodi tudi "Ne grem v Novega mesta".

Uporaba rodilnika zanikanja v slovenskem jeziku je, še posebej v sodobni govorjeni in narečni slovenščini, namreč vse redkejša. Gre za baltoslovanski skladenjski pojav, danes obvezen le v slovenščini, poljščini in litovščini, ki se je v drugih slovanskih jezikih ali izgubil, npr. v makedonščini, ali je delno ohranjen, npr. v ruščini, ali pa ima prizvok arhaičnosti, denimo v latvijščini.

Slovenska slovnica opuščanje rodilnika zanikanja, za koga precej presenetljivo, kar nekako normira, čemur se je kasneje precej nasprotovalo, saj se obravnava kot neobvezen, denimo pri dvodelnih veznikih: "Ni napisal le romanov (romane), ampak tudi novele." Nesporno pa je tožilnik neustrezen v naslednjih primerih: "Ne pozabi pozdraviti ženo." – "Ne dajaj to na mizo, ker bo ostal odtis."

Včasih slišimo, da je oblika z rodilnikom elegantnejša in celo plemenitejša, a naj bo raje razumljena predvsem kot posebna, a vendarle ustrezna. To velja tudi za slovenski paradoks večkratnega zanikanja tipa "Nihče nima nič s tem." ali "Nihče me nikoli ne nasmeji." Kopičenje zanikanj v primerih, ko ničesar ni ali nimamo nič povedati, je tudi psihološko, ne samo slovnično, precej zanimiv pojav … Morda pa ob vsem tem ugotovimo samo, da ne potrebujemo ničesar več in imamo vse.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
jensen
# 07.12.2016 ob 07:50
Nobenega razloga ni, da se ne bi potrudili in uporabljali rodilnika v zanikanih stavkih. Meni osebno se zdi še dodaten poudarek, da gre za nikalni stavek, tudi če smo nikalnico preslišali. Kar ušesa (ali oči) me bolijo ob primerih kot npr.: "Zakaj niso to napravili že prej?"
Zoro27
# 07.12.2016 ob 08:17
Ko vidim avtorja, že vem, da gre za odličen članek.
negasega
# 07.12.2016 ob 08:17
Na pravem portalu se je pojavil ta sestavek. Jaz bi se pa vprašal sledeče: Zakaj na RTV Slo v pretežno vseh kontaktnih oddajah uporabljajo Ljubljansko narečje namesto knjižne Slovenščine. Če pa slučajno kdo govori Prekmurščino, so pa podnapisi. Če je že TRV Slo Ljubljanska, pa naj naročnino plačuje le ljibljanski okoliš.
zzob
# 07.12.2016 ob 09:55
Slovenska slovnica opuščanje rodilnika zanikanja ... kar nekako normira

Ne razumem, zakaj je potrebno normirati nekaj, kar je posledica neznanja. Aja, ker je menda treba slediti živemu jeziku. No, potem pa dajmo normirati še "iz kje si", "kva dogaja", "med leti", "bom bil" in podobne napake.
asalobir
# 07.12.2016 ob 09:20
@stewie

Noben (oz. njegova posamostaljena oblika "nobeden") se lahko uporablja kot prilastek ali pridevnik, kar pri "nihče" ni mogoče, ker je izključno zaimek.
Lahko rečemo recimo: 'Nihče/nobeden se ga ne boji', ne moremo pa reči 'Nihče novic nisem izvedel' (pravilno: 'Nobenih novic nisem izvedel').
asalobir
# 07.12.2016 ob 08:29
@GUESS

Hvala za pohvalo. :)
Res je, v teh primerih gre celo za trojno oziroma večkratno zanikanje.
bori
# 07.12.2016 ob 11:10
Po osamosvojitvi se je med Slovenci zelo povečala uporaba tožilnika. Z Matozom ali brez. Zakrnel je orodnik, saj so tovarne šle v stečaje.. Dajalnik je še prisoten, vendar je vse bolj prisoten odiralnik, jaz in moje. Pri iskanju krivde je špica trpnik.. "..se je zgodilo, je nastalo za xx škode.. je izginilo.." Pri zaslugah pa: jaz sem naredil...
..je beseda zaradi pomena - ali pomen zaradi besede..? Veliko povedo besede, besedilo..
qwertz
# 07.12.2016 ob 08:52
Hvala za odlicen clanek...in le tako naprej.....
nisem_trol
# 07.12.2016 ob 09:07
Se pa ameriška angleščina vsekakor premika v tej smeri. Ljudje z nižjo izobrazbo - tako "bratje" v getih, kakor tudi rednecki v prikoličarskih naseljih že uporabljajo dvojno zanikanje skoraj povsod.
Primeri:
Nikjer me ne bodo našli. They ain't gonna find me nowhere.
Jaz nisem noben vojščak NSi! I ain't no retard.
GUESS
# 07.12.2016 ob 07:58
"Nihče nima nič s tem." ali "Nihče me nikoli ne nasmeji".
Dober članek. Le to bi vprašal: ali ne gre celo za trojno zanikanje, ne le dvojno?
OMNIC
# 07.12.2016 ob 16:42
Pomota: moralo bi pisati:

Še nikoli nisem na noben način o nikomur nobenemu nikakor izrekla nikakršne žal besede.
bori
# 07.12.2016 ob 11:57
Zanimiv bi bil tudi.. matematični in fizikalni spletovalec. Številke namesto črk..
Naprimer nastanek bančne luknje, evaporacija likvidnih sredstev, sublimacija, ukrivljenost denarne ravnine v večdimenzionalnem prostoru-času, bančna algebra$, uporaba neskončne limite v kmetijstvu, nadomeščanje integralnih konstant, približek rešitve univerzalne enačbe 10+100... Mogoče še psihološki učinki vonja denarja, nastavitve pralnega stroja pri pranju denarja..
OMNIC
# 07.12.2016 ob 16:38
HA, kaj pa porečete na tole:

Še nikoli nisem na noben način o nikomur nobenemu nikakor izrekla na noben način žal besede.
Če preštejem, gre za sedem zanikanj. Torej sedmerno zanikanje.
Janezski
# 07.12.2016 ob 08:17
Če v svojem kraju pogledam v nebo, na nebu ne bo nikoli polno zvezd, ker nihče nič ne ukrene za čistejši zrak, se bojim, da nikoli več nič ne bo več tako, kot je včasih bilo.
ginza
# 07.12.2016 ob 12:50
Dvojno in trojno zanikanje je verjetno povezano z našim genetsko vgrajenim pesimizmom in fatalizmom. Jezik je zrcalo kulture in mentalitete naroda.
almablaznik
# 07.12.2016 ob 11:52
asalobir

"Nasmejati koga" sicer v SSKJ nima oznake, da gre za pogovorni izraz, je pa čisti publicizem! Torej tega ni dobro priporočati v splošno rabo.
velenjcan
# 07.12.2016 ob 10:55
Kolikor se spomnem, je 'nasmejati koga' v pomenu 'pripraviti ga do tega, da se nasmeji' kroatizem oz. srbizem, vsaj v času, ko sem jaz hodil v šolo, je bilo tako; slovenski varianti bi bili 'spraviti koga v smeh' in 'pripraviti koga do smeha'..

Kaj pravite, Andrej?
Janezski
# 07.12.2016 ob 10:05
"Morda pa ob vsem tem ugotovimo samo, da ne potrebujemo ničesar več in imamo vse."

Lahko pridemo do ugotovitve, da ne potrebujemo ničesar več, to pa še ne pomeni, da imamo vse, razen če ugotovimo, da imamo vse.
smradulja
# 07.12.2016 ob 09:59
"Ekipa nikoli ni bila nesložna"
Trojno zanikanje - Kurtić 2016
GupeM
# 07.12.2016 ob 08:32
Na internetu skoraj nihče nikoli ne uporablja rodilnik. :(
kasandra
# 09.12.2016 ob 17:28
Zakaj naj bi bilo dvojno zanikanje slovenska posebnost? To imajo na primer tudi Hrvati, Rusi, Italijani, Francozi in tudi Angleži oz. Američani, pa verjetno še morje drugih.
kasandra
# 08.12.2016 ob 14:14
"Gre za baltoslovanski skladenjski pojav, danes obvezen le v slovenščini, poljščini in litovščini, ki se je v drugih slovanskih jezikih ali izgubil ..."

Litovščina se je izgubil???
Če že lep jezik, potem naj bi bil predvsem tu.
velenjcan
# 07.12.2016 ob 12:36
asalobir
# 07.12.2016 ob 11:10

Očitno se nisva čisto razumela. Govor je bil o zvezi 'nasmejati koga', s.p. o glagolu z direktnim objektom, ne o povratnoosebni verziji. Jaz ga še zmeraj čutim kot - recimo - izposojenko, kot da nekaj ni v redu z njim, ali pa, če hočete tako, kot ekspresivnega.

almablaznik
# 07.12.2016 ob 11:52
Ja, tudi nekako tako bi šlo. Pa da ne bo nesporazuma: ne govorimo o prozni, ampak o 'vsakodnevni' uporabi.
galoper
# 07.12.2016 ob 12:26
Večkratno zanikanje je verjetno nastalo kot rezultat nekdanjega poslovnega - tihotapskega pridobivanja sredstev. Našel sem ga tudi v političnih vsebinah, na glasovalnem listu na referendumu in na volitvah. Razumel sem ga kot poizkus prevare bralca.
bori
# 07.12.2016 ob 12:18
Nikoli,ampak res nikoli,nočem ničesar,kar ni moje.....
A' to pomeni:
Hočem, da je vse moje ?

Kdo, kaj je ta 'Jaz' pravzaprav?
tuintam
# 07.12.2016 ob 12:13
Nikoli,ampak res nikoli,nočem ničesar,kar ni moje.....
A' to pomeni:
Hočem, da je vse moje ?
felipesko
# 07.12.2016 ob 12:09
Nikoli,ampak res nikoli,nočem ničesar,kar ni moje.....
tuintam
# 07.12.2016 ob 12:09
almablaznik

Najprej sem že narobe predpostavil, da se smeješ zvezi: salobir <> ribolas ... :)
asalobir
# 07.12.2016 ob 11:10
@velenjcan

Glede na SSKJ in Pravopis "nasmejati (se)" nima oznake, da gre za pogovorni izraz ali hrvatizem (podobno velja za: ponovno, le, samo ipd., ki jih najdemo tudi pri sosedah in pogosto izhajajo od tam, pa jih kljub temu (pre)pogosto uporabljamo). Sicer je možno reči "spraviti koga v smeh", a je takšen izraz označen kot ekspresiven.
kislec
# 07.12.2016 ob 10:44
Nihče nima nikakršne odgovornosti za nobeno neumnost...
kislec
# 07.12.2016 ob 10:39
medtem ko se pri predmetu s predlogom, ki je pravzaprav prislovno določilo, tožilnik tudi pri zanikanju ohranja,

Hm, v primeru, da ga "je ali ni na gobec" - ali je pravilno vprašati se "na koga ali kaj" // predmet s predlogom// ali enostavno "kam" //prislovno določilo kraja// ??
tuintam
# 07.12.2016 ob 09:54
Imeti, ko se nima ?
stewie
# 07.12.2016 ob 08:29
Razlika med noben in nihče?
Mala princeska
# 07.12.2016 ob 10:00
Zagovorniki rodilnika se lahko pridružijo skupini za ohranjanje rodilnika pri zanikanju! dejansko obstaja :-)
Drugače pa se mi zdi, da se tožilnik pogosto uporabi namesto rodilnika, ker na začetku stavka govorec še ne ve točno, kaj bo povedal in kako in potem tvori strukture sproti, najprej se zažene: "To ... to ... in potem konča z zanikanjem... pa ne vem". Kaj mislite? Bodite malo pozorni na to, mislim, da neraba rodilnika ni toliko odraz nepoučenosti in neznanja, ampak načina razmišljanja, miselnega toka, preskokov, asociacij. Pač živa stvar.
tuintam
# 07.12.2016 ob 10:01
Na internetu skoraj nihče nikoli ne uporablja rodilnik. :(

Na internetu ali na forumih? Sicer pa, na forumih in pod članki niti ne gre za leporečje. Vse skupaj bi bilo predolgo in premalo kategorično (premalo mnenje). Sploh pa ne gre za to, da bi človek kaj povedal (prej obratno) ... :)
Beremo
link
Marcello Potocco: Poznam te črne stvari
17. oktober 2017 ob 10:36 Literarni teoretik, pesnik in prevajalec Marcello Potocco v svojem pesniškem ustvarjanju prikazuje svet pretakanja in nenehnih sprememb.
Več novic ...
Kazalo