Jezikovni spletovalec
Pazimo na slog ... Foto: MMC RTV SLO
Kateri in ki nista povsem zamenljiva. Foto: MMC RTV SLO
Členki so sol besedil. Foto: MMC RTV SLO
Bodimo natančni pri izražanju ... Foto: MMC RTV SLO
Kaj je naravna vloga mašil ipd. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Ko bi si v bistvu želeli nekako povedati nekaj točno določenega

Ko nam pravzaprav načeloma načeluje načeloma …
29. november 2017 ob 07:06
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ljudje v svojih (po)govorih seveda uporabljamo veliko "nepotrebne jezikovne šare" oz. nenujnih besed, a se tega pogosto seveda niti ne zavedamo. Nekatere nekako kar postanejo nekakšna stalnica našega besednjaka ali nekakšna prepoznavna značilnost govora. Pogosto pa lahko z njihovo pomočjo tudi lepo niansiramo pomene povedanega oz. se natančneje izrazimo.

Besede, katere delujejo učeno, niso nujno besede, ki bi takšne tudi res bile.
Zamenjava besed kateri in ki, pogosto omenjana napaka, je še vedno redno prisotna ‒ tudi v zapisanih besedilih, ne glede na pripravljenost govorca. Oziralni zaimek kateri v vlogi veznika se uporablja na mestih, kjer bi po vseh pravilih morala stati njegova krajša različica, medtem ko se daljša načeloma uporablja ob predlogih. Slišati je tudi, da se kateri uporablja, ker v danem trenutku zveni kar nekako pravilneje, bolj učeno oz. izobražensko. Takšnih in podobnih "pametnih" besed je veliko in niso nujno opredeljene kot napake, ampak zgolj kot slogovne neustreznosti in mašila.

"Dejanskovanje" oz. uporaba pomensko izpraznjenih besed
Velikokrat uporabljamo besede, ki so pomensko bolj ali manj izpraznjene in lahko delujejo mašilno. Imajo ali konotativno vlogo, saj z njimi informacijo namenoma čustveno obarvamo oz. poudarimo, ali pa informacijo relativizirajo oz. predstavijo kot odvisno od okoliščin ipd.

Pogosto se v konotativnem smislu rabi beseda dejansko. Ta prislov sicer dejansko res poudari resničnost trditve oz. opozori na njeno pomembnost, npr. "To se je dejansko tudi res zgodilo.", a ga lahko, da se izognemo ponavljanju, nadomestimo npr. s praktično ali domala, resnično oz. v resnici ali tako rekoč.

Pomensko blizu je tudi pravzaprav, s čimer se izraža ugotovitev o resničnosti stanja ali pa se poudarja neka trditev, npr. "Zate bi bilo pravzaprav dobro, da se učiš več kot pet minut dnevno."

Ko nam pravzaprav načeloma načeluje načeloma …
Zelo priročna beseda je tudi načeloma, podobno kot pogosto, saj deluje kot alibi, da tisto, kar zatrjujemo in kar naj bi bilo kakšno v skladu s pravili, ne velja vedno in v vseh primerih. Na ta način predvidimo morebitne izjeme, npr. "Avtobus načeloma pelje vsakih 20 minut", in se že vnaprej opravičimo, če avtobusa ob danem času (še) ne bo. V teh primerih lahko uporabljamo tudi praviloma, navadno in običajno.

Načelo besedne gospodarnosti in mašila
Pogosto se uporabljajo tudi drugi pravi "mašilci", kot so npr. seveda, pač, različni, nekakšni in nekako ali določeni itd.

Mašila so zvočna prvina govora, najpogosteje uporabljana pri javnem nastopanju. S t. i. mašilci tišine si tišino dejansko ozvočimo in si tako pomagamo premostiti trenutno miselno zadrego in si podaljšujemo čas za premislek.

Pri govornih nastopih, kjer je polglasnik "eee(hm)" pogost, so nam v šolah znova in znova dopovedovali, da mašila kršijo načela dobrega sporočanja in smotrne rabe besed. Gospodarnost jezika namreč narekuje, da se glede na namen s čim manj besedami doseže čim večji učinek. Rabiti besede, ki torej ničesar ne povedo, potemtakem ne pride v poštev – a jih ni enostavno kar tako odpraviti.

Sam. Samcat.
Dobro je paziti tudi na t. i. zaimek samosti, saj se uporablja prepogosto in po nepotrebnem. Če govorec prevečkrat uporabi besedo sam, sama, samo ipd., sicer poudari odnos do ubesedovanega in pomen le-tega, lahko pa to za poslušalca hitro postane moteče ali celo nadležno, če ne zoprno. Slišati je mogoče, denimo, "Ostrino samega noža zagotovimo že z uporabo samega brusnega kamna." ali "Sam postopek izdelave zaščitne ograje zahteva dobre ročne spretnosti."

Svoboda pri postavljanju naglasa na besede
V slovenskem jeziku je precej naglasnih dvojnic, saj je naglasno mesto prosto. Brez oklevanja lahko rečemo tako "petek trínajsti" kot "petek trinájsti", pri čemer datum z naglasom na prvem zlogu morda za koga res deluje elegantneje ali pravilneje. Podoben učinek imata besedi "košárka" in 2kóšarka" ali "televízija" in "televizíja", od katerih nekateri govorci zavestno uporabljajo manj pogosto različico in tako vzbujajo pozornost. Spet drugi uporabljajo neustrezno ekscentrično naglašeno različico, npr. "znanstvénik" namesto "znánstvenik".

Kopičenje veznikov in slab slog
V pisnih nalogah učitelji učencem črtajo slogovno neustrezno kopičenje veznikov, tako da jih krčijo v enodelne. Morda se vezniki res nagrmadijo skupaj zaradi želje po večji nazornosti, saj se na ta način izraziteje izpostavi kontrastno razmerje med stavkoma, npr. "Ne bom več hodila spat po dvanajsti zato, ker sem potem utrujena do nerazpoznavnosti", namesto krajše "… dvanajsti, ker …".

Ko ne gre niti za hiperučenost niti za kvaziučenost
Seveda pa spreten in izobražen govorec zna vsebino, ki jo obvlada, podajati tako, da z omenjenimi in ustrezno rabljenimi nepolnopomenskimi besedami in strokovnimi poudarki pove več (in ne manj) ter doseže večji učinek pri poslušalcih. Z nekaj spretnosti in s preudarno gospodarno rabo, ki predvideva bogato naslovnikovo predznanje, lahko torej uporabimo tudi t. i. izpraznjene in razmerne besede, medmete in mašila, npr. "to velja, če − in le tedaj! − ..." ali "… natanko ko ...".

"42-krat je rekel 'kajne'!!!"
Pogosto rabimo t. i. retorična vprašanja v vlogi mašil, npr. kajne, a ne (da) ali samo ne, ki niti ne sprašujejo niti ne zahtevajo odgovora. Govorci z njimi ali pritrjujejo sami sebi, ali iščejo stik z naslovnikom, ali le pridobivajo čas za razmislek − ali pa zgolj in samo zavlačujejo.

Šaljivci v klopeh pogosto rabljene tovrstne besede svojih učiteljev ali predavateljev radi štejejo: "Če torej pogledamo primer, kajne, lahko pravzaprav vidimo, kajne, da so povedi lahko načeloma sestavljene iz mnogo stavkov, kajne, in da ima ta poved, tako rekoč, kajne, praktično devet stavkov, kajne?"

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
zimiha
# 29.11.2017 ob 07:23
Super rubrika, vedno izvem kaj novega! :)
Mala princeska
# 29.11.2017 ob 07:35
Res, točno tako, kot piše: tudi jaz ne maram, če mi ljudje govorijo z množico teh besed: pač, dejansko ... dobim občutek, da jih je izobraževalni sistem naučil bluziti in mi grejo na živce :-P
Ejsi/Disi
# 29.11.2017 ob 08:29
Glede ki/kateri bi moral vsakemu nogometašu in trenerju pred intervjujem razložit. Vsakič. Mogoče bi bilo potem kaj bolje.
henodarling
# 29.11.2017 ob 09:23
Koristen in dober prispevek, Hvala MMC!
Mala princeska
# 29.11.2017 ob 08:44
Predlagam, da tandem nogometaš in trener dobita jezikovnega svetovalca, ki ju (na)trenira v rabi ki in kateri :-D
mile952
# 29.11.2017 ob 09:44
Mislim, da govorci kot mašilo prevečkrat uporabljajo v bistvu,. Če govorec večkrat izgovori eno besedo, ki slogovno ne sodi v kontekst izgovorjenega, je za poslušalca lahko to moteče.
maher
# 29.11.2017 ob 09:38
"Ne bom več hodila spat po dvanajsti zato, ker sem potem utrujena..."

Še hujše (kar pogosto slišimo iz ust raznih državnih uradnikov oz. vseh tistih, ki bi radi v televizijski javnosti zbujali vtis, da so dokončali najmanj tri fakse): "Ne bom več hodila spat po dvanajsti iz razloga, ker ..."
Anka L.
# 29.11.2017 ob 09:22
Odličen članek! Podobno funkcijo ima "kot tak/a", ta mi gre res na živce ... Članek kot tak bi morali prebrati nekateri "strokovnjaki" :)
1a34
# 29.11.2017 ob 08:51
Iskreno povedano dober članek.
asalobir
# 29.11.2017 ob 08:37
@Ejsi/Disi

Ali pa jim posredovati še ta članek, ni vrag, da enkrat ne bi poželo sadov. :)
Bivši uporabnik
# 29.11.2017 ob 08:16
primorci govorijo eeehh, maaaa, paaaa.... :-)
asalobir
# 29.11.2017 ob 09:58
@zapravica

Tako je, prav ste ugotovili, to je bil tudi naš namen (praktično pokazati primer nepotrebne jezikovne šare). :)
Phillidor
# 29.11.2017 ob 09:47
Med branjem dela o svobodi postavljanja naglasa, se mi je pri besedah "kosarka" in "televizija" v mislih pojavil Peter Vilfan, kar mi je pobiralo koncetracijo vse do konca prispevka. Super clanki drugace, zelo podpiram.
jensen
# 29.11.2017 ob 10:29
Mene pa zelo moti "iz naslova tega in tega".
torpedo
# 29.11.2017 ob 10:03
lep članek....ni kaj....mene pa moti uporaba besede SAM kot zamenjava za osebni zaimek JAZ in ...tega je bilo v predvolilni kampanji kandidata Šarca resnično preveč.....Sam menim....Sam bom se potrudil...Sam bom vztrajal......no no saj vemo, da je samo en predsednik, ampak hhh saj ne boš sam, saj bo narod za tabo hhhhhhhhh
zapravico
# 29.11.2017 ob 09:39
Ljudje v svojih (po)govorih seveda uporabljamo veliko "nepotrebne jezikovne šare" oz. nenujnih besed, a se tega pogosto seveda niti ne zavedamo. Nekatere nekako kar postanejo nekakšna stalnica našega besednjaka ali nekakšna prepoznavna značilnost govora. Pogosto pa lahko z njihovo pomočjo tudi lepo niansiramo pomene povedanega oz. se natančneje izrazimo.

No, to je živ dokaz za brezvezno nakladanje
slo venec
# 29.11.2017 ob 09:55
Izjemno aktualen članek, vendar:!!!! Najprej bi se morali globoko zamisliti na RTV Slovenije kjer postaja ljubljanščina (latovščina) že skoraj knjižni jezik (Šalehar, Štefančič itd). Najhujši pa so tako imenovani strokovni komentatorji pri prenosu športnih dogodkov. Posebej izstopajo Gros, Medvešek, Vrhovnik itd.. Njihov jezik je na nivoju morda četrtega razreda osnovne šole. Strokovnost pa ????? prav nič ne pomaga, če so strokovnjaki če ne znajo povedati stavka ki bi imel rep in glavo. Da je na RTV nekaj hudo narobe dokazuje tudi to da že leta poslušamo kako nekomu ne "odgovarjajo" bazeni in štartni bloki, pa skakalnice, ledene proge, da košarkar ne "zadane" koša, da ukrepi najbolj "prizadanejo" siromašne, da bo jutri najbolj "mraz" na Rudnem polju, da ne ve "iz kje" prihaja itd. Ko pa spregovorijo politiki in direktorji pa že vemo, da bo pri vsaki tretji besedi sledil eeeeee ali aaaam. OBUP. Pa še sramu ne poznajo. Posebej izstopa minister Počivalšek.
Žal je to vsakdanjik na na RTV SLO, ki bi naj tudi in predvsem izobraževala.
ena nastja
# 29.11.2017 ob 12:04
Javna TV bi si lahko ob vsej traparijah, ki jih predvajajo (in ki jih moramo plačevati), privoščila kakšnega lektorja (več), ki bi npr. športnim novinarjem pojasnil, da se da nasprotnika tudi premagati, ne pa zgolj ugnati. ...
Mala princeska
# 29.11.2017 ob 09:42
@zapravico: Točno tako!
maher
# 29.11.2017 ob 14:47
kislec: Šef Juge je mašil z " Ovaj, ...";
šef SLO pa (še vedno, samo manjkrat slišan)z " Eeee, ..."


... medtem ko šef upokojencev nobenega stavka ne more začeti brez "poglejte" ...
kislec
# 29.11.2017 ob 14:09
Šef Juge je mašil z " Ovaj, ...";
šef SLO pa (še vedno, samo manjkrat slišan)z " Eeee, ..."
asalobir
# 29.11.2017 ob 09:59
@1a34

V tem primeru igra kontekst ključno vlogo. Lahko ima pozitivno ali negativno konotacijo.
1a34
# 29.11.2017 ob 09:03
Ali ima beseda samosvoj pozitivno ali negativno konotacijo?
Lektoriranje
# 25.03.2018 ob 19:36
Super članek, zelo koristen pri lektoriranju.
Eska
# 01.12.2017 ob 13:40
Natančnost izražanja je odvisna od življenjskih navad določena kroga ljudi, znanja in namena. Oblikovanje pravil izražanja ex catedra je nesmisel. Jezik govorijo ljudje, ne pa neka izmišljena pravila.
psychocandy7
# 30.11.2017 ob 18:26
pa tista od politikov, priljubljena tudi na pop poročilh: IZPLEN pogajanj. Kolikor je meni znano, se izplen uporablja v kontekstu lovskih aktivnosti
psychocandy7
# 30.11.2017 ob 18:23
mene grozljivo moti'' še enkrat več je poskusil streljati na gol'' v vsakem drugem stavku med nogometnim prenosom.
ZnovA JE poskusil, ponovno je...karkoli drugega bi bilo ok
kislec
# 29.11.2017 ob 15:31
" Gautama...Pozorno preberi kaj in kako si napisal(a)." ?

Slo venec, me pa res zanima: le kaj je /naj bi/ G. zagrešil?
Boš navedel?

PS Le kaj pa tebe moti pri: " bo jutri najbolj "mraz" na Rudnem polju, ... ??
(SSKJ) v povedno-prislovni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes;
slo venec
# 29.11.2017 ob 13:53
Gautama
Ne morem oporekati, moram pa povedati, da sem zelo, zelo daleč od slavista.
Tega se zavedam vem pa, da tudi ti mu nisi ravno blizu.
Pozorno preberi kaj in kako si napisal(a).
Zagotovo pa vem eno. Če bi tehniki tako slabo opravljali svoje delo noben most, hiša, elektrarna ne bi več stal, da o vsakdanjih strojih - pripomočkih ne govorim.
Pa brez zamere.
kiliboy
# 29.11.2017 ob 11:10
Zelo dobra rubrika, ki marsikomu, jaz seveda vključen, pokaže, da delamo napake, ne da bi se jih sploh zavedali.

Se že veselim novega prispevka.
Gautama
# 29.11.2017 ob 10:47
@slo venec

Si ti že kdaj poizkusil kaj komentirati, si kdaj javno nastopal?

Kritike so seveda na mestu, a tako enostavno vendarle ni, da bi se sedaj upravičeno tako jezil.

Če še ne veš, knjižni jezik se deli na:
- zborni in
- knjižnopogovorni ali splošnopogovorni jezik.

Druga zvrst ni enaka pisanemu knjižnemu jeziku, so razlike, te razlike pa zvenijo malo bolj "ljubljansko", kot si se izrazil.

odgovárjati-am nedov. -ajóč, -áje; odgovárjanje (ȃ)za> komu/čemu na kaj ~ učitelju na vprašanja; ~ kritikom; To blago mi ne ~a → mi ne ustreza;

Tudi ta pomen obstaja, citat je iz pravopisa.

P. S. Manjkajo ti vsaj štiri vejice, ena velika začetnica, preveč je ena pika (vprašaje in klicaje ti odpustimo), najbrž bi se še kaj našlo ...
1a34
# 29.11.2017 ob 10:18
@asalobir
@1a34

V tem primeru igra kontekst ključno vlogo. Lahko ima pozitivno ali negativno konotacijo.

:-)

Jezik je svet.
kislec
# 29.11.2017 ob 14:28
... definitivno...
(uporabno v vsakem stavku...)

(upo(zlo-)rabljeno ob "raznoraznih prilikah" /vsemogočih priložnostih
1a34
# 29.11.2017 ob 13:12
Ugnati zveni bolj pristransko (navijasko), ko si, gledano za nazaj, vesel, da je kdo (nase mostvo) koga premagal.

Ne more pa se reci ko nase mostvo izgubi "vesel sem, da so nas ugnali v kozji rog". Premagali so nas, pac, in gremo naprej.
Izbor
Beremo
link
Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij
14. december 2018 ob 11:01 Pesniški prvenec Kristiana Koželja Muzej zaključenih razmerij uvajajo verzi o vrnitvi, pri čemer pa vrnitev ni razumljena toliko kot dejanje (samo)izpolnitve ali kot čas, namenjen premisleku o ...
Več novic ...
Kazalo