Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 24 glasov Ocenite to novico!
Včasih so osebna imena zelooo zapletena - tako priimek kot rojstno ime sta lahko iz več delov. Foto: MMC
Vile, škrati, duhovi, besi in demoni ... Navadno jih upodabljamo kot človeku podobna bitja, ki imajo vsako svoje ime, ki velja le zanje, zato jih po pravici pišemo z veliko, npt. muza Kaliopa. Kadar pa je bitje edino svoje vrste, je že to dovolj za pisanje z veliko: Zlatorog naj bi namreč živel le v Julijcih. Foto: MMC
Nekdaj so bili pravopisci zelo strogi in so poudarjali, da je edino pravilno lepa Vida. Foto: MMC
Pripadnike takšne ali drugačne interesne skupine pišemo z malo. Foto: MMC
Krajevna imena nam pogosto delajo težave, čeprav je pravilo zelo preprosto: če stvarna beseda poimenuje neko vrsto naselja, se v naselbinskih imenih piše z malo. Zagodejo pa nam jo lahko besede, ki so hkrati obče besede in lastna imena. Foto: MMC
Velika začetnica lahko spremeni pomen. Foto: MMC

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Pišemo božič ali Božič ali BOŽIČ?

Po številu imen in priimkov se dandanes zdi, da je v razredu res 40 (m)učencev …
13. december 2017 ob 08:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

Še zmeraj kdo znova, kot že kdaj prej, nekje sredi decembra ugotovi, da se BOŽIČ in NOVO LETO po veljavnem pravopisu ne pišeta z veliko začetnico ‒ pa tudi če je božič njegov najljubši praznik.

Na podlagi mestoma kompromisne in na videz nedosledne teorije, ki se vsake toliko časa lahko tudi precej spremeni, se pisci ob veliki začetnici dobro zavedamo, da je tudi zapis z malo lahko prav toliko neustrezen kot z veliko. Omenjena problematika se v voščilih nemalokrat rešuje tako, da se uporabijo same velike tiskane črke.

Ko so hoteli ločiti Janeza ene hiše od Janeza druge, so nastala hišna imena in priimki.
Majhni otroci svoje ime najprej napišejo s samimi velikimi tiskanimi črkami, malo večji pa že vedo, da se prva črka imena zapiše z veliko začetnico. Presenetljivo pa je, da se pozneje tega znanja dosledno ne upošteva niti v sedmem razredu niti v zadnjem letniku srednje šole ‒ pa še odrasli se kdaj spozabimo.

Z veliko pišemo osebna lastna imena, ki jih dobimo ob rojstvu, torej rojstna oz. pri kristjanih krstna imena. Osnovni namen je razločevanje in identifikacija, denimo Franc, ki je poleg Janeza najpogostejše slovensko moško enostavno ime, medtem ko sta Marija in Ana najpogostejši ženski imeni. Pogosta so sestavljena imena, denimo Ana Marija, Tadeja Valentina ali Anton Tomaž in Maks Lan, obstajajo pa tudi zložena imena (Anamarija) in vse pogostejši sestavljeni dvojni priimki, ki jih otroci "podedujejo" kot niz priimkov svojih staršev.

Z veliko pišemo tudi veroslovna in bajeslovna imena, kot sta Marija in Jožef, Sveti duh (Sveti Duh), Stvarnik ali Živa, poganska boginja, in Hefajst, grški bog ognja in kovaštva. Tako zapisujemo tudi prebivalska imena, denimo Celjan in Belokranjec ali Južnoameričan in Sodomljan, ter živalska imena, kot sta kužek Snupi ali jelenček Rudolf.

"Še pišete Božičku in dedku Mrazu?"
V decembrskem času otroci radoživo pričakujejo Božička, ki nam v krščanskem okolju prinaša darila. Tega prijaznega možiclja po pravopisu uvrščamo med bajeslovna bitja in zapisujemo z veliko začetnico. Podobno velja za Dedka Mraza oz. dedka Mraza, pri čemer obče ime kot del zveze z lastnim, torej dedek, lahko zapišemo tudi z malo. Tudi Miklavža pišemo z veliko, ampak pazimo pri sv. Nikolaju!

Občni del v stalnih zvezah z lastnim imenom pišemo z malo, torej stari Grki, primorski in koroški Slovenci. Pazljivost je priporočljiva pri Beneških Slovencih, kar pravopis navaja kot posebnost, ki se utemeljuje s poimenovanjem prebivalcev geografsko in zgodovinsko obravnavane pokrajine, tj. Beneške Slovenije. Če pa mislimo Slovenca, ki živi v Benetkah, potem je ta beneški Slovenec ‒ podobno tudi ameriški Slovenec.

Mala začetnica in pika! – Ne, velika!
Z malo začetnico zapisujemo pripadnike ver (katoličan), gibanj (anarhist), društev in strank (socialist), filozofskih šol (nihilist), upravnih organov (parlamentarec) in drugih skupin (viharnik). Dobro je paziti pri poimenovanju Jud, ki v skladu s pravopisom z veliko označuje pripadnika naroda, medtem ko jud z malo označuje pripadnika judovske vere. Praksa kaže, da rabe tudi v kontekstu ne gre dosledno pomensko razlikovati, zato se oboje pogosto piše kar z veliko.

Poimenovanje Praznikov in kaj imajo prazniki s Praznino?
Stvarna imena so denimo naslovi knjig, filmov, umetniških stvaritev, imena organizacij, blagovnih znamk ali ustanov itd. Sem spadajo tudi prazniki, ki jih danes zapisujemo z malo začetnico, z veliko pa samo v primerih, ko gre za svojilne pridevnike na -ov/ev ali -in. Z veliko pišemo torej Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova sobota in Silvestrov večer, z malo pa božič, novo leto, svečnica in velika noč, pa tudi posamostaljene praznike, recimo valentinovo, martinovo, štefanovo ali silvestrovo itd.

Ljudje živimo v mestu ‒ na trgu ‒ na vasi (na vesci) ‒ na selu …
Zemljepisna lastna imena so lahko enobesedna, denimo Ptuj, ali večbesedna, recimo Slovenske Konjice. Pri tem so lahko ena in druga ali naselbinska, denimo Portorož ali Slovenska Bistrica, ali nenaselbinska, recimo Ljubljanica ali Šmarna gora.

Pri naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, razen neprvih predlogov in samostalnikov trg, vas, mesto, selo in naselje ter pomanjševalnic slednjih, kot sta selce in zaselek, torej Murska Sobota, Črni Vrh nad Idrijo, ampak Novo mesto in Glavni trg ali Nova vas. Prvo sestavino nenaselbinskih imen, tj. držav, pokrajin, četrti, voda, vzpetin, dolin, celin in nebesnih teles, zapisujemo z veliko, neprve pa z malo, če niso lastno ime, npr. Babji zob, ampak Julijske Alpe. Večbesedna zemljepisna imena lahko tudi krajšamo, npr. Ljubljansko barje v Barje ali Goriška brda v Brda itd.

V rabi prihaja do neskladnosti s teorijo, denimo v pojasnilih o teritorialnih spremembah naselij, kjer lahko zasledimo, da se naselje Gorenje selce pravopisno popravi v Gorenje Selce. Tudi krajevne table v mnogih primerih pričajo o veliki začetnici.

Je Slovenija del Srednje Evrope ali južne Srednje Evrope … ali je že Zahodni Balkan?
Države prištevamo k nenaselbinskim imenom ‒ "Kako," poreče kdo, "ali v Sloveniji ljudje ne živijo? " Kakor koli, takšno ime je tudi denimo Severna Amerika, pri severni Franciji ali vzhodni Sloveniji pa moramo paziti, saj to nista uradni poimenovanji za splošno uveljavljena zemljepisna in politična območja, kot to velja za Srednjo Evropo in Južno Ameriko ali Bližnji vzhod, gre le za poimenovanje dela držav glede na strani neba.

Toliko zmede in zbrke zaradi velikih in malih!
Tako kot tista s ´ki-ko-ker-da-če …´ in vejico, dodatno zmedo ustvarjajo pravila, ki so preveč preprosta in okleščena posebnosti in izjem ter zato držijo samo za določene primere. Eno takih je tudi, da se besede na -ski, -ški ali -ško pišejo z malo, denimo nemški jezik, mariborsko Pohorje, francoska prestolnica, prekmurska gibanica, dunajski zrezek itd. To sicer drži, ampak kaj hitro najdemo veliko protiprimerov, recimo Kaspijsko jezero, Ljubljansko gospodarsko razstavišče, Primorska ali Slovaška itd., ki se nedvomno pišejo z veliko in za katere veljajo druga pravila.

Pa lep preostanek decembra in prijazne adventne nedelje! Tudi če jih boste preživeli med knjigami ob študiju renesanse, v Piranskem zalivu ali na Židovski ulici.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Ejsi/Disi
# 13.12.2017 ob 09:16
Potem lahko vse samostalnike pišeš z veliko, kot imajo Nemci. Boš bližje Evropi.

@jensen
Hotel sem prikazat najpreprostejšo razlago. Vsaj tako se spomnim iz srednje šole. Seveda pa je tu kup izjem. Eno si že sam podal.
zozozo
# 13.12.2017 ob 09:34
@pace - Čisto vseeno je, kako pišejo drugi jeziki.
GupeM
# 13.12.2017 ob 09:19
Če so pravila takšna, da se piše z malo, se piše z malo. Tisti, ki ste tako naklonjeni "evropski tradiciji," potem še vse Samostalnike pišite z Velikozačetnico in združujte Besede, ki jih mi pišemo ločeno v Enosamobesedobrezpresledkov, tako kot to počnejo Nemci.
aqua_a
# 13.12.2017 ob 08:24
luštni prispevki! :)
zozozo
# 13.12.2017 ob 09:33
Glede Juda in Žida: Gre za popolni sopomenki. Zadnja leta se uveljavlja, na podlagi popolnoma izmišljenih argumentov, ideja, da je "Žid" žaljivka, "Jud" pa edina pravilna oblika. Dejansko sta se skozi zgodovino uporabljali obe besedi kot normalni, in tudi kot žaljivki. V 20. stoletju se je nekako večinsko uveljavli Žid, in tako imamo po mestih Židovske trge in Židovske ulice.

Potem si je pa čet noč nekdo izmislil, da je Žid žaljivka, in je malo število ljudi začelo izvajati kampanjo, da se mora pisati Jud. Novinarji so pa brezhrbtenično to sprejeli, in zdaj imamo celo primere, ko na podlagi tega izmišljenega razlikovanja obtožajo ljudi nestrpnosti. Zadnjič je bil na RTV članek, ki je poudarjal, da je nekdo pisal žid ne pa Jud, čeprav gre v primeru pripadnika židovske vere za povsem normalen in pravilen zapis.
Ejsi/Disi
# 13.12.2017 ob 09:48
@pace
okej pol pa dejmo po obučtku pisat pa kr vsi za kva sploh rabmo pravila toj itak brezveze zato da nas drkajo sej če hočm spoštvt bom še kašno piko pa velko začetnco dodal drgač je pa kr vredu.

Ti je kaj bolj jasno, a se boš še zmeraj na svoj čut zanašala?
operater
# 13.12.2017 ob 08:34
Bravo, hvala za te koristne informacije.
GupeM
# 13.12.2017 ob 10:28
@pace: Kakor, da gre samo za nemško govoreče dežele. Tudi Italijani, Francozi, Angleži ... pišejo imena teh praznikov z veliko začetnico. In kaj ima potem nemška posebnost pisanja vseh samostalniko z veliko začetnico, z občim čutom pri drugih narodov, da se imena praznikov pišejo z veliko začetnico?

Potem pa še piši Jaz (angleško I), Petek in Nedelja (Friday, Sunday), Januar in November (January, November), tako kot to počnejo Angleži. Najbolje, da še q,w,x in y začneš uporabljati. Da ne bomo samo pri angležih, pa še ü kot Nemci in ñ kot Španci.
zzob
# 13.12.2017 ob 10:04
Tudi, če bi se Kranjska Gora imenovala "Naselje pod Goro", bi bila gora z veliko začetnico.

Ja, če je ime hriba Gora, drugače ne. Imamo Marjeto na Dravskem polju, Šentilj v Slovenskih goricah ipd. Za poznavalce so pravila glede velikih začetnic pri imenih naselij super, saj že na prvi pogled več, ali gre pri Bistriškem Jarku oziroma Zidanem Mostu za naselje ali nek jarek oziroma most. Za nepoznavalce so pa pravila seveda problem. Tako je tudi uveljavljena nepravilna raba imena kraja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, ker so pri registraciji naselja spregledali, da bi moralo ''vrh'' pisati z malo začetnico.
zozozo
# 13.12.2017 ob 09:55
@kopriva, čuj to koristi teu da se lahko mia vrei razuema ko si pišema pa tui če si ti z idrje jas pa z maribora
[MOD]Beslic
# 13.12.2017 ob 08:33
Torej Mala vas.
Binder Dandet
# 13.12.2017 ob 10:12
Pri nas pišejo Božić.:)

"Bravo, hvala za te koristne informacije."

Meni so ti članki zanimivi. Ampak danes je pa res osnova zapisovanja imen zapisana. To je snov tam nekje 5. ali 6. razreda OŠ.
lončekkuhaj
# 13.12.2017 ob 09:40
Odličen prispevek, ki kliče po ŠE. Hvala.

Tole pa ne bo držalo: "Še pišete Božičku in dedku Mrazu?"
V decembrskem času otroci radoživo pričakujejo Božička, ki nam v krščanskem okolju prinaša darila."

Ne živimo več v krščanskem okolju, ampak kristjani živimo v Evropi. In kristjani ne praznujemo nobenega Božička, ki je izmišljitina Coca-Cole in komunistov (Dedek mraz)
arhitektka
# 13.12.2017 ob 09:22
Navajam:
Pisanje imen praznikov v knjižni slovenščini nikoli ni bilo prav enotno. Že v začetku prejšnjega stoletja sta oba vodilna jezikoslovca pisala praznike različno: Škrabec z malo (božič, o božiču, veliki petek, velika noč, svečnica), Levec pa z veliko začetnico (Božič, sv. Trije kralji, Svečnica, Velika noč, Jurjevo, Telovo, Duhovo; SP 1899: § 575).

V pravopisu Antona Breznika leta 1920, ki je bil pripravljen prvotno za dijake škofijske gimnazije, je bilo že odločeno, da se prazniki božič, sveti večer, sveti dan, novo leto, velika sobota ... pišejo z malo začetnico, izjemoma je dovoljena tudi velika pri novo/Novo leto, velika/Velika noč, vsi/Vsi sveti, če bi bila v kakem besedilu mala začetnica dvoumna, npr. da bi se v istem besedilu pojavila zveza vsi sveti kot bili so vsi sveti in ponižni … nasproti za vse svete smo obiskali grobove. Tako rabo zelo težko najdemo. Breznik je tak način vpeljal tudi pri pridevnikih na -ski (gorski cerkovnik 'cerkovnik v nekem gorovju, na gori' proti Gorski cerkovnik 'cerkovnik v kraju Gora'), a se ta način ni uveljavil.

Dvojnico za zgoraj naštete tri praznike je nato po Brezniku povzel še pravopis iz leta 1950, leta 1962 pa so nepotrebno pisno razlikovanje za pomensko različne pojme (novo leto – Novo leto) odpravili. Težko bi rekli, da ima ta odločitev globlje ideološke korenine, saj se je pravopis iz leta 1962 v strahu pred naraščanjem anglosaškega vpliva pri pisanju velike oz. male začetnice v veliko primerih nagnil v smer pisanja z malo začetnico povsem načelno. Res pa je, da je tudi odpravil kategorijo spoštljivosti, rabe velike začetnice pri vikanju ipd., kar je bilo verjetno res posledica ideologije brezrazredne egalitistične družbe.
Ejsi/Disi
# 13.12.2017 ob 08:43
@GupeM
Kranjska Gora se torej piše z veliko začetnico pri obeh besedah?

Ja, ker dejansko ni gora, ampak naselje pod goro. Podobno je z Volčjim Potokom.
asalobir
# 13.12.2017 ob 08:39
@HALOZAN2

Pri kraju Mala vas pišemo vas z malo začetnico.
Webb
# 13.12.2017 ob 08:36
Kranjska Gora ima obe veliki začetnici, ja. Če gre samo za goro, potem pišeš z malo, če gre za neko naselbino, pišeš z veliko.
redshift
# 13.12.2017 ob 11:07
Žal je slovenski šolski sistem zašel v ulico, kjer je pisanje popolnoma zapstavljeno. Lepopisa ni, motorika, ki se pri otrocih s tem razvija je podpovprečno razvita in s tem tudi občutek za natančnost. Sedmi, osmi, deveti razredi so polni otrok, ki ne znajo pisati in so nenatančni. Njihovi izdelki so neberljivi-
zozozo
# 13.12.2017 ob 10:00
@asalobir, zakaj pa je Glavni trg naveden kot primer med naselbinskimi imeni? Al imamo kako naselje z imenom Glani trg, ali se s takim primeom samo ustvarja zmeda z nenaselbinskimi imeni, kjer se Glavni trg piše z malo enako kot Glavna ulica?

Dajte raje "Stari trg" za primer naselbinskega imena. Pa tisto neumnost o zaselku kot pomanjševalnici bi tudi lahko popravili.
zozozo
# 13.12.2017 ob 09:18
ter pomanjševalnic slednjih, kot sta selce in zaselek

Zaselek ni pomanjševalnica.
ieee
# 13.12.2017 ob 15:37
Spoštovani Marko Tipka in zozozo
Nekateri so v komentarjih zagovarjali stališče, da ker se nekaj njim zdi prav, bodo tako delali, ne glede na pravila. Tudi moje mnenje je, da bi se vsi prazniki, ne samo verski, morali pisati z veliko začetnico, vendar je pravilo glede tega jasno in treba ga je upoštevati.

Enako velja glede zapisa Jud. Sprejmita, prosim, vse delo in raziskave zgodovinarjev, ki so o naši zgodovini pokazala tudi kaj neslavnega, čeprav povsem v kontekstu z duhom takratnega evropskega prostora in časa. Jaz s pilotom ne razpravljam, kako se vozi letalo - zaupam, da zna opravljati svoje delo, se usedem na letalo in letim. Enako zaupajte zgodovinarjem, da so temeljito opravili svoje delo. Če nimata ničesar proti Judom, ne vem, zakaj bi potemtakem imela kar koli proti takšnemu zapisu imena tega naroda.

Seveda ni prepovedano raziskati ozadja ene in druge besede, če imate voljo in dovolj časa je celo zaželjeno, bo pa za razumevanje problema vsekakor treba črpati iz kvalitetnih virov, ne pa padati na poceni teorije zarot.
asalobir
# 13.12.2017 ob 09:57
@Mala princeska

Primerjava zapisa je namenjena jasnejši ponazoritvi razlike, tako je.
Tudi glede smučišča ste pravilno sklepali. :)
asalobir
# 13.12.2017 ob 08:38
@GupeM

Tako je.
zozozo
# 14.12.2017 ob 03:12
@ieee - Jaz sem v življenju dovolj napisal in lektoriral, da si upam razpravljati z lektorji. Zgodovinarji pa nimajo nič s tem, ker ne gre za nobena zgodovinska vrprašanja, ampak za sodobno uporabo besed.
Kemik
# 13.12.2017 ob 16:48
Tu ni kaj veliko za filozofirati. Krščanski vernik (pa naj bo to katoliški, protestantski ali pravoslavni) bo pisal Božič, Velika noč, Sveti Duh, Sveti Miklavž, Sveta Trojica, Bog ipd., torej vse te besede, ki so povezane z njegovo vero, z veliko začetnico, ostali pa pač z malo začetnico.
pace
# 13.12.2017 ob 13:06
@Ples
Sama sem po izvoru iz krajev, kjer tudi mlajše generacije še onikajo, ne samo vikajo. Vedno me gane, ko ob stiku s kom iz vasi slišim to "milo arhaično govorico."
Ples
# 13.12.2017 ob 12:39
@pace
Ja, Vi, Vam ipd. vedno napišem z veliko začetnico, ker mi odnosnost veliko pomeni.

Ah ... Kaj vse meni veliko pomeni, pa pišem z malo, kot veleva pravopis.
Meni je vedno rahlo komično to vikanje z veliko začetnico, anahrono. Pa ne da se posmehujem, to je pač stara šola in v zasebnih sporočilih me ne moti (toliko). Me pa zelo v javnih objavah.
Hik
# 13.12.2017 ob 11:57
@Mirko Tipka
sem opazil, da večina z "diplomami" sploh pisati ne zna

Če si npr. iz Kopra, lahko imaš tudi doktorat ali "doktorat" in lahko tudi stokrat prebereš ta članek, pa ti to ne bo pomagalo, da pravilno napišeš mariborsko Pohorje, Hočko Pohorje in Ruško Pohorje. Ja, prav si prebral, kajti mariborsko Pohorje ni zemljepisno ime, ampak zgolj smučarsko središče (ni uradno zabeleženo kot lastno ime), Hočko Pohorje je ime naselja, Ruško Pohorje pa je nenaselbinsko zemljepisno ime. Za slednjega sem zasledil že tudi zapis Ruško pohorje, vendar pa je Pohorje po mojem lastno ime (kot Alpe) in ne obče (čeprav bi morda Primorec vsakemu pogorju rekel pohorje).

@g. Salobir
Vsekakor krasen prispevek in krasna celotna rubrika. Priznam, da bi padel pri valentinovem, martinovem in silvestrovem, ostalo bi šlo brez težav. Bi pa bilo poučno nadaljevati tudi s težjimi (vsaj zame) dilemami okoli začetnic, kot so imena društev (planinsko društvo LJ Matica ali Planinsko društvo LJ Matica, prostovoljno gasilsko društvo Ptuj ali Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, nogometni klub Maribor ali Nogometni kljub Maribor), odsekov in sekcij v društvih (Alpinistični odsek PD LJ Matica ali alpinistični odsek PD LJ Matica?), organov društev, organizacij, strank (Generalna skupščina OZN ali generalna skupščina OZN?), blagovnih znamk (morda celo Mariborsko Pohorje?), firm (Ali v Mercedesu izdelujejo mercedese ali Mercedese?), članov društev in strank (jasno za socialiste, komuniste, demokrate ipd., kaj pa npr. član PD Rašica je Rašičan ali rašičan?), prireditev (Mednarodni obrtni sejem?), prireditvenih prostorov (Gospodarsko razstavišče?) itd.

Lep pozdrav.
vranek
# 13.12.2017 ob 11:00
Pace, a dvojino bi nam tudi ukinil, ker je drugi nimajo?. Kaksen nesamozavesten pristop ubiras. Drugi tudi.... F...... f. To je slovenščina in briga me, kaj drugi delajo s svojimi jeziki.
asalobir
# 13.12.2017 ob 10:24
@antiproduct

Hvala za opozorilo. Članek je bil lektoriran, vendar je prišlo očitno do tehnične napake pri prenosu besedila, na katero smo odgovorne že opozorili.
Hik
# 13.12.2017 ob 10:09
antiproduct
Odličen članek! Vendar pa bi se spodobilo, da je lektoriran :)

Neee, temu se reče veselodecembrska slovenščina.
Mala princeska
# 13.12.2017 ob 09:34
Kranjska Gora se piše z veliko pri obeh besedah. Vendar: Učitelji slovenščine v šolah razlagajo razliko med Kranjsko Goro kot naselbinskim naseljem in Kranjsko goro kot vzpetino.
Ampak ta gora sploh ne obstaja, ali imam prav?
Potem se smučišče imenuje Kranjska Gora - oboje z veliko??
zozozo
# 13.12.2017 ob 09:15
Naselbinska proti nenaselbinskim imenom je res komplikacija, še bolj je pa komplikacija iizjema za mesto, vas, selo in trg.

Kranjska Gora in Črna gora je že čudno, še bolj čudno pa je, da se deli naselij pišejo po nenaselbinskih pravilih, in da bi se torej Kranjska gora če bi se kdaj zrasla s kakim večjim krajem, čez noč začela pisati Kranjska gora.
iztrd
# 22.12.2017 ob 07:47
@asalobir

@fuckwad

Pravilno je Zlato Polje.


Ne zafrkavajte se! Danes je pravilno "Zlato polje", saj gre za ulico, ki ohranja ledinsko ime tistega teritorija znotraj drugega samostojnega naselja. Samostojno naselje Zlato Polje je obstajalo do leta 1957, potem pa je postalo del Kranja in s tem izgubilo status naselbinskega imena.

Dolgi breg, Drenikov vrh in Cankarjev vrh so ulice v samostojnem naselju Ljubljana. Niso poimenovane po kakem drugem samostojnem naselju, zato se besede na drugem mestu pišejo z malo začetnico.
kislec
# 14.12.2017 ob 23:27
Ker nam mnogoterim niso všeč kolobocije s pisanjem imena "Kranjska Gora", predlagam, da jo spet poimenujemo z njenim lepim starim imenom Borovška vas. Stari domačini še vedno "slišijo na ime Borovci", pa tudi "ablast" še ni povsem zavrgla spomina na staro ime, saj se najdaljša vaška ulica kliče Borovška....
Zelezna kobila
# 14.12.2017 ob 20:22
Kranjska Gora nam nekako ni najbolj všeč... :) Po starih pravilih je bilo tako, da smo drugo besedo pisali z veliko začetnico, kadar je šlo za lastno ime. Tako je bila Kranjska gora, ker gredo vsi domačini v Kranjsko in ne v goro, in pa Škofja Loka, saj gredo vsi domačini v Loko. Novo pravilo je lažje za zapomniti si ga; in če se srečas z imenom, ki ga ne poznaš, ga boš po novem pravopisu skoraj gotovo pravilno zapisal. A po drugi strani je to novo pravilo nekoliko prisiljeno.

Kar zadeva Božič, se bom pa jaz držala tega, da to zame pomeni praznik malega Boga; Bog pa pišem z veliko.
kislec
# 14.12.2017 ob 15:58
Samo še na račun pisanja vrhov in ulic/naslovov:

Na vršnem hrbtu Rožnika sta dve gostilni: ena bivša na Drenikovem vrhu (naslov: Drenikov Vrh 1) / do tja pripelje Pot na Drenikov vrh/ in druga še v rabi na Cankarjevem vrhu (naslov Cankarjev Vrh 1).

Vse male in velike začetnice "vrhov" so zapisane v zemljevidih, imenikih, vodnikih pravilno - glede na pravopis.
Kaj pa smiselno - glede na ZKP?
kislec
# 14.12.2017 ob 11:17
" Ali tudi vikaš z veliko začetnico? "
Jaz tudi, pa ne samo Vi, tudi Ti zapišem z veliko začetnico. (Saj spoštujem tudi "bližnje"!).

PS Pa ne obremenjuj se s tem - taki bomo tako ali tako kmalu odmrli...
kislec
# 14.12.2017 ob 10:51
Glede Juda in Žida:/se popolnoma strinjam z zozo.../ Gre za popolni sopomenki./

Nekaj desetletij sem živel v neskaljenem prepričanju, da je Jud samo starinska, bolj slovesna oblika, primernejša za strogo verske zadeve, v običajnem življenju pa smo uporabljali Žid/žid/židovski - /kot pravi zo.. /v obeh pomenih: običajnem in slabšalnem ( obresti so /bile/ pač židovske in stiskač je /bil/ žid).
Potem pa so - pa ne z znanstveno-zgodovinskimi dokazi, temveč povsem politično-ideološko z vrha vsilili Juda kot edino zveličavnega, češ da je Žid žaljivka, - kljub ostrem nasprotovanju (vsaj nekaterih) jezikoslovcev.
PS Po istem pravilu smemo pričakovati, da se bodo spomnili pripadniki (staro)nemške manjšine na Štajerskem in Kočevskem (morda še v Baški grapi?), da je poimenovanje Nemec žaljivka: kot da ne znajo govoriti...
PPS So pa Anglosasi bolj zviti od nas in se Judom/Židom ne zamerijo: začetnico svojega poimenovanje zapišejo tako, kot hočejo Judje - ma izgovorijo jo pa tako kot mi Žid...
bori
# 14.12.2017 ob 04:45
Res so dobri ti občasni slovnični vložki. Za popestritev in obnovitev. Super.

Zgledno je lepo in pravilno nekaj zapisati v zvezku, pismu.. pa tudi če ni pravilno zapisano, ni nič narobe. Velikokrat imajo vejice veliko težo.. Pomembno je bistvo... 'Je beseda zaradi pomena, ali pomen zaradi besede?'... in hudo je, ko nekateri sprevračajo besede, ker bi radi spremenili bistvo. Tako da tista: 'piši kao što govoriš', iz katere smo se včasih norca delali, ni tako napačna varianta, če ne vemo kako se bolje izraziti brez pudranja.
Če ne pa na Ustavno sodišče RS*...
---
*Besede, kot so vlada, ustavno sodišče, ustava ipd., se pišejo z veliko začetnico le, če gre za poimenovanje posamezne, točno določene entitete. Če jim torej dodamo določilo tipa Republike Slovenije, jih pišemo z veliko začetnico, saj je s tem mišljen npr. točno določen politični organ točno določene države (Vlada Republike Slovenije je tako rekoč ime tega organa).
ukrajin
# 13.12.2017 ob 12:41
Sodomljan?

LOL
asalobir
# 13.12.2017 ob 12:26
@Hik

Hvala za pohvalo. V prihodnjih tednih sledi še več o temi velike in male začetnice, do takrat pa vam priporočam, da preberete članek o imenih organizacij na našem blogu ali zelo koristen članek o začetnici pri vrstnih imenih.
Ples
# 13.12.2017 ob 12:10
@pace
Mojemu čutu za stvari se upira, da bi nekomu na voščilnici v pisni obliki in tudi sicer napisala Novo leto, Božič, Velika noč z malo začetnico.

Ali tudi vikaš z veliko začetnico? Ali kakor kdaj, po občutku? ;)
Ples
# 13.12.2017 ob 12:05
Vsake toliko se čudim, kako zakomplicirana je na nekaterih področjih slovenščina. Pa je moj materni jezik in mi ne dela večjih težav, ampak vseeno se vedno kaj novega naučim (ali obnovim). Zadnje čase ugotavljam, da so pač stvari, ki jih ne morem zares zapopasti in jih verjetno nikoli ne bom ...

Npr. to o (ne)naselbinskih zemljepisnih imenih. Kako hudiča naj se človek opre na to pravilo pri kakšnem manjšem, manj poznanem kraju, za katerega prvič sliši? Kot da vsi obvladamo geografijo in zgodovino v nulo ...
Stopi
# 13.12.2017 ob 10:19
"...iz Kitajske"... Kitajski rudarji?

http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/
foto-najvec-pisem-v-bozickovo-vas-posljejo-iz-kitajske/440340
fuckwad
# 13.12.2017 ob 10:16
Je prav Zlato Polje ali Zlato polje (ulica v Kranju)?
Če bi bil to kraj, je jasno, da bi bilo oboje z veliko, kaj pa v tem primeru?
Najbrž z malo, podobno kot Knezov štradon (ulica v Lj.). Po drugi strani pa Dolgi Breg (ulica v Lj.). In posledično nič več jasno ... :)
GupeM
# 13.12.2017 ob 08:17
Kranjska Gora se torej piše z veliko začetnico pri obeh besedah?
zozozo
# 14.12.2017 ob 03:14
@ieee - In ravno to, da je Žid žaljivka, je teorija zarote. To si je kratkomalo nekdo izmislil. Če se potrudiš, na internetu najdeš razpravo med jezikoslovci na to temo, kjer je jasno razvidno, za kaj gre.
Ejsi/Disi
# 13.12.2017 ob 11:00
@asalobir
Hmm, samo povsod se piše z malo. Sicer je res, da je bilo tam pšenično polje (zlato polje), preden je postalo to naselje. Posebnost?
asalobir
# 13.12.2017 ob 10:33
@fuckwad

Pravilno je Zlato Polje.
Izbor
Beremo
link
Uroš Zupan: S prsti premikamo topel zrak
7
21. maj 2018 ob 19:07 S prsti premikamo topel zrak , najnovejša zbirka Uroša Zupana, bržčas ključnega pesnika poosamosvojitvenega obdobja, bi bila le težko manj modna oziroma manj usklajena s tesnobnim, razrvanim duhom ...
Več novic ...
Kazalo