Med njegova najbolj znana dela sodijo drame Oče, Gospodična Julija, Upniki in V Damask.
August Strindberg se je rodil 22. januarja 1849 v Stockholmu v meščanski družini.
Razpetost med socialnimi nasprotji
Nekonvencionalna zakonska zveza staršev ga je zaznamovala za vse življenje, saj je bil njegov oče trgovec plemenitega rodu, ki se je poročil z deklo. Zakon je bil tedaj sklenjen zoper voljo celotne družine Strindbergovega očeta, zato je August že kot otrok občutil razpetost med socialnimi nasprotji in neenakostmi tistega časa. Oče je tik pred njegovim rojstvom bankrotiral, po smrti matere leta 1862 pa se je znova poročil z žensko, s katero se Strindberg ni nikoli dobro razumel.
Avtor je študiral v Uppsali in se preizkusil v številnih poklicih, denimo kot učitelj, igralec in časnikar. Potem ko so ga v gledališču zavrnili in po ponesrečenem samomoru je zgolj v štirih dneh napisal prvo dramo, dvodejanko Darilo za god, ki velja za izgubljeno.
Prepričan sem, da je popoln opis življenja enega človeka resničnejši in poučnejši opis kot življenja vse družine. Kako vemo, kaj se dogaja v glavi drugega, kako vemo, kaj sta si ta in oni rekla v zaupnem trenutku? Jasno rekonstruiramo. Toda avtorji, ki so s svojim pičlim psihološkim znanjem poskušali skicirati duševno življenje, ki je resnično prikrito, so znanost o človeku doslej slabo podpirali. Poznamo samo eno življenje, svoje lastno …
Po "infernu" se odpovedal ateizmu
Po letu 1870 se je posvetil zgolj književnemu delu. Med letoma 1894 in 1896 je doživljal hudo svetovnonazorsko in duševno krizo, imenovano "inferno", po kateri se je odpovedal ateizmu oziroma pozitivizmu in se približal misticizmu, krščanstvu, teozofiji in okultizmu. Leta 1907 je ustanovil gledališče v rodnem Stockholmu, kjer je pet let pozneje, 14. maja, umrl.
Poleg pripovednih del v prozi, novel in romanov Strindbergovo delo obsega predvsem drame.
V prvem obdobju pisanja, ki sega do krize "inferno", je pod vplivom naturalizma prikazoval ljudi, ujete v determinizem bioloških, socialnih in psiholoških zakonov. Pomemben del Strindbergovega naturalizma je prepričanje o sovraštvu in boju, ki vladata med socialnimi plastmi, pa tudi med posamezniki in spoloma. Po krizi "inferno" se je Strindbergova dramatika preusmerila k simbolizmu in s posameznimi elementi celo pripravila pot ekspresionizmu, piše v Albumu svetovnih književnikov.
Med Strindbergovimi najpogosteje uprizorjenimi besedili je enodejanka Gospodična Julija. Poleg že navedenih pa so znana tudi njegove drame Advent, Velika noč, Mrtvaški ples, Nevesta s krono, Sanjska igra in Sonata strahov ter dela Sin služkinje, Bedakova izpoved in Inferno.
Strindberg je prijateljeval s slikarjema Edvardom Munchom in Paulom Gauguinom, poleg pisateljevanja pa tudi sam naslikal 117 slik, med katerimi je najbolj znana Nevihta, ki prikazuje ekspresionistično marino.
Švedski režiser Ingmar Bergman, ki je dramatika imenoval za svojega vzornika iz mladosti, je za odrske deske zrežiral vrsto Strindbergovih dram.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje