Knjige
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 19 glasov Ocenite to novico!
Alma Karlin maja 1914 v Londonu
Celjski pisateljici in popotnici Almi Karlin je popotniške dogodivščine omogočilo predvsem obvladovanje velikega števila tujih jezikov. Foto: www.almakarlin.si
karlin
Leta 2009 je bil posnet igrani dokumentarni film o njenem življenju z naslovom Alma M. Karlin: Samotno potovanje, v katerem je Karlinovo upodobila igralka Veronika Drolc. Foto: MMC RTV SLO
Almi Karlin je popotniške dogodivščine omogočilo predvsem obvladovanje  velikega števila tujih jezikov.
Svoja najpomembnejša dela - potopise, romane in etnološka dela - je izdala v prvem desetletju po vrnitvi s potovanja, njene popotniške knjige pa so dosegale visoko naklado in bile prevedene tudi v angleščino, francoščino in finščino. Foto: RTV Slo
kip alma karlin
Aprila 2010 so v središču Celja odkrili kip pisateljice, svetovne popotnice in poliglotke Alme M. Karlin, ki je svojo življenjsko pot začela in končala v tem mestu. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Alma M. Karlin: "Nenavadna ženska" kot Kolumbova hči

Nova knjiga o svetovni popotnici in pisateljici iz Celja
12. januar 2011 ob 16:54
Celje - MMC RTV SLO/STA

V Pokrajinskem muzeju Celje so izdali knjigo etnologinje in kulturne antropologinje Barbare Trnovec o celjski pisateljici, svetovni popotnici, poliglotki ali, kot se je poimenovala sama, "nenavadni ženski" Almi M. Karlin.

Knjiga Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin je po besedah avtorice "zadnja resnica" o Almi M. Karlin, saj so bili do zdaj z njo povezani številni konstrukti. "Njeni častilci so ji pridali nekaj lažnega blišča, da bi bila videti še bolj izjemna in pomembna. Njeno podobo so izkrivljali tudi tisti, ki so njenim dosežkom oporekali kakršen koli večji pomen. Z Almo so torej povezani številni konstrukti, utemeljeni na napačnih interpretacijah podatkov, površnosti, izmišljotinah ali klevetah, in vendar so preživeli vse do danes," meni Trnovčeva.

Demitizirana in virtualna Alma M. Karlin
Da bi se lahko čim bolj približali pravi Karlinovi, svetovni popotnici, ljubiteljski raziskovalki, poliglotki, pisateljici in teozofinji, ki je bila leta 1889 rojena v Celju, ji je treba najprej dovoliti, da postane tisto, kar je v resnici bila, je povedala Barbara Trnovec in dodala, da je Karlinovo treba demitizirati in jo osvoboditi navlake, ki so ji jo ljudje iz različnih nagibov nadeli skozi čas.

V novi knjigi Trnovčeva skuša na podlagi novih in starih spoznanj, povezanih v argumentirano in konsistentno celoto, Almo oživiti pred očmi bralcev, da bi jo lažje razumeli in spoštovali njeno zapuščino. Knjiga je izšla v seriji Starožitnosti Pokrajinskega muzeja Celje, kjer je postavljena tudi občasna razstava Alma M. Karlin – poti, ki bo na ogled do konca leta 2011. Na njihovi spletni strani pa si je mogoče ogledati tudi virtualno razstavo o celjski pisateljici in popotnici.

Obredla svet in govorila več kot 10 jezikov
Alma Maksimilijana Karlin se je 12. oktobra 1889 rodila v Celju očetu Jakobu Karlinu, majorju avstro-ogrske vojske, in materi Vilibardi, ki je bila učiteljica. Ko je imela osem let, ji je umrl oče. Že v rani mladosti je pokazala smisel za glasbo, risanje, še najbolj pa za učenje tujih jezikov, ki jih je pozneje tudi študirala. Kot večina tedanjega celjskega meščanstva je tudi Karlinova govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenščine pa ni poznala dobro in jo je le redko uporabljala. Srednjo šolo je končala v Gradcu, potem pa je v Londonu študirala angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino in španščino, pozneje pa se je učila še perzijščino, kitajščino in japonščino.

Na začetku 1. svetovne vojne, leta 1914, se je morala umakniti na Švedsko in Norveško, po vojni pa je začela potovati. Do leta 1928 je prepotovala velik del sveta, med drugim obiskala Južno in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. O svojih potovanju je pisala za različne časopise in revije, poleg tega pa je bila tudi etnografka in zbirateljica. Večino predmetov, ki jih je zbrala na svojih potovanjih, je pošiljala domov, nekateri so še danes shranjeni v Pokrajinskem muzeju v Celju. Januarja 1928 se je vrnila v rodno Celje, kjer je živela do svoje smrti leta 1950.

Še vedno sveža in aktualna
Alma M. Karlin je objavila 24 knjig in več kot štirideset proznih del, novel, črtic, člankov, pesmi, notnih zapisov ter risb. Pisala je večinoma v nemščini, za angleško govoreča področja pa včasih tudi v angleškem jeziku.

Barbara Trnovec, avtorica nove knjige o Karlinovi, je prepričana, da lahko celjsko pisateljico in popotnico upravičeno občudujemo zaradi njenega preseganja vseh mogočih meja. Presegla je meje telesnih omejitev, meje svojega spola in družbenega sloja, kateremu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete in fizičnih razdalj ter duha časa. "Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne, pravzaprav so brezčasne, in nagovarjajo širok krog ljudi," je še dodala Tnovčeva.

B. Ti.
Prijavi napako
Komentarji
Re
# 13.01.2011 ob 10:39
Trpljenje rodi visoko kulturo.
andrejsten
# 12.01.2011 ob 17:43
Alma Karlin

Samotna
postava
zre v mrak,
v sence
predstave.
Utesnjena
svetloba telesa.
Ovita
trda
koprena,
tesna
tema.
Drobna,
a nevidna,
skrivnostna,
a daljna.
Odstira
ples
senc,
pajčolan
uma
okov.
Odtaja
bele
stopinje
pobegle
megle.
Približa
zvezdno oko.
Predana
lepoti poti,
samoti.
Kazalo