Slikanico Žiga špaget je za punce magnet je izdala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Besedilo je prilagojeno razumevanju gluhih in gluho-slepih ljudi v Sloveniji, zato je natisnjeno v slovenskem znakovnem jeziku, v povečanem tisku in v brajlici. Slikanica je opremljena še s QR-kodo, kjer je mogoče zgodbo spremljati tudi v videoposnetku pripovedovalke v slovenskem znakovnem jeziku, zapisana je tudi v lahkem branju.

V slikanici jezikovni minimalizem, ki pa si vendarle dovoli neologizme, in besedne igre odlično dopolnjujejo Čohove ilustracije. Predvsem pa je delo samo po sebi velika spodbuda za vse polnočutne, da bi razumeli in sprejemali različnosti, da bi torej vsi skupaj postali strpnejši, so v DSP-ju zapisali v utemeljitvi nagrade. Za lik špageta se je Kermaunerjeva odločila, ker je zelo uporaben.

Sama meni, da se ne bi smeli usmerjati na okvaro oziroma motnjo, ampak na tisto, kar ljudje s posebnimi potrebami zmorejo. Pri ljudeh s posebnimi potrebami bi bilo sicer po njenem prepričanju treba govoriti bolj o različnosti kot o drugačnosti. Otroke to, da so med nami tudi taki, ki berejo v brajlici in govorijo z rokami, zanima, in če bodo to ponotranjili, se bodo tudi normalo odzvali, ko bodo srečali nekoga takšnega, je prepričana.

Roman o najstnici, ki išče hitro srečo
Roman Tombola ali življenje! prinaša izsek iz vsakdana 16-letne Prekmurke Mije, ki je pustila šolo in se preizkuša v različnih zaposlitvah. To je viharen čas tudi na čustvenem polju: zaljubi se v fanta prijateljice, doživi ljubezensko izdajo, na novo zakoliči odnos do očeta, prehodi pot do pekla in celo poskusi napraviti samomor, ki se ji ponesreči. Ves čas pa se trudi najti srečo ali vsaj nadomestek v obliki tombole, srečk in kart za vedeževanje.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, osebe v romanu zažarijo v močnih karakternih barvah, galerija likov je slikovita: vsakdo je poseben. Še zlasti inovativna je zgradba, saj je uvod v posamezno poglavje kratka zgodba na temo hitre sreče, ta se nikoli ne izteče dobro. Na koncu – kot v napetih kriminalkah – sede vsak kamenček mozaika na svoje mesto in osmisli celoto, ki je smešna in žalostna hkrati. Predvsem pa roman odpira vprašanje družbene neenakosti, ki se razkrije skozi Mijin notranji monolog.

Suzana Tratnik je like za roman našla v spominih na osnovno in srednjo šolo. V Prekmurju, kjer je živela, je bilo veliko zanimivih likov, pa tudi sama je kdaj izstopala, kar se je pozneje izkazalo za dragoceno izkušnjo in ji je pomagalo ustvariti te like in jim vdihniti kompleksno življenje, je dejala. Tombola v njenem romanu simbolizira iskanje hitre sreče oziroma denarnega dobitka, s katerim si ljudje že od nekdaj obetajo, da bodo na hitro prišli do nekaterih stvari, za katere upajo, da jim bodo prinesle občudovanje, da bodo ljubljeni in da bodo s tem samoizpolnjeni. "A pot do samoizpolnitve, da imamo radi druge in drugi nas, seveda zahteva nekaj popolnoma drugega, zahteva učlovečenje," je opozorila Tratnikova.

Za nagrado desetnica, ki jo DSP podeljuje svojim članom, so bili nominirani še Jana Bauer, Milan Dekleva, Neli Kodrič Filipić, Nataša Konc Lorenzutti, Miroslav Košuta, Sebastijan Pregelj, Vesna Radovanovič in Anja Štefan.

Lani je desetnico dobil Vinko Möderndorfer za mladinski roman Kit na plaži.