Drago Jančar bo ob tej priložnosti predstavil najnovejši roman Maj, november in večkrat nagrajeno knjigo To noč sem jo videl. Foto: BoBo
Drago Jančar bo ob tej priložnosti predstavil najnovejši roman Maj, november in večkrat nagrajeno knjigo To noč sem jo videl. Foto: BoBo

Med gosti, ki se bodo spomnili pesnika pohorskih gozdov, bodo pesnica Erika Vouk, pisatelj Drago Jančar in igralec Peter Ternovšek.

Osrednja slovesnost z naslovom Ko ciproš zacveti bo prihodnji petek, na kateri bodo nastopili lokalni kulturni ustvarjalci, napovedujejo v javnem zavodu Cezam. Med drugim bodo priredili javno razpravo o vlogi poezije v današnji družbi, Glazerjevi dnevi pa se bodo sklenili 28. marca z nastopom folklornih skupin.

Osrednji gost letošnjega festivala je pisatelj Drago Jančar, ki bo na sobotnem javnem pogovoru v Rušah predstavil najnovejši roman Maj, november in večkrat nagrajeno knjigo To noč sem jo videl.

Pesnika, literarnega zgodovinarja, knjižničarja in urednika Janka Glazerja, ki se je rodil 21. marca 1893 v Rušah in je tam tudi pokopan, se vsako leto spomnijo tudi v Mariboru. V dneh okoli pesnikovega rojstnega dne podeljujejo Glazerjeve nagrade in priznanja zaslužnim na področju kulture. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo letos prejme pesnica Erika Vouk, ki se bo predstavila tudi na Glazerjevih dneh v Rušah.

Ob Glazerjevem rojstnem dnevu, mednarodnem dnevu poezije in začetku pomladi bo v soboto pred stavbo rektorata Univerze v Mariboru potekalo javno branje pesmi. Med drugim bodo poezijo brali filozof Franci Pivec, igralka Nataša Matjašec Rošker, pravljičarka Simona Kopinšek in etnologinja Jerneja Ferlež.

Janko Glazer je izdal pet pesniških zbirk: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929), Ob jesenskem ekvinokciju (1946), Pesmi in napisi (1953) in Pohorje (1968). Zaradi impresivnih podob Pohorja velja za pesnika pohorskih gozdov.

Študiral je slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, Zagrebu in v Ljubljani, kjer je leta 1922 diplomiral. Najprej je poučeval na mariborski klasični gimnaziji in nato delal v mariborski Študijski knjižnici, kjer je bil med letoma 1931 in 1959 tudi ravnatelj. Izoblikoval jo je v eno najvidnejših slovenskih knjižnic, zato so po njem poimenovali tudi eno izmed dvoran današnje Univerzitetne knjižnice Maribor. Po njem se imenujeta tudi osnovna šola in knjižnica v Rušah.