Iliada je epska pesnitev o zadnjih dneh trojanske vojne in eno najstarejših ohranjenih del zahodne literature, ki je bilo najverjetneje zapisano v 8. stoletju pred našim štetjem. Foto: Wikipedia Commons
Iliada je epska pesnitev o zadnjih dneh trojanske vojne in eno najstarejših ohranjenih del zahodne literature, ki je bilo najverjetneje zapisano v 8. stoletju pred našim štetjem. Foto: Wikipedia Commons
Iliada
Iliada je pisateljem in drugim umetnikom ter filozofom skozi stoletja služila kot izhodiščna zgodba, zanimiva pa je tudi za filologe, ki so na njenih temeljih izdelali epistemološke osnove celotne humanistike. Foto: Wikipedia Commons
Iliada
Pred kratkim je v zbirki Kondor izšel svež prevod izbora iz Iliade, za kar je poskrbela Jelena Isak Kres. Foto: emka.si

Iliado, ki v daktilskem heksametru opisuje izsek iz vojne med Trojanci in Grki, zajema namreč okoli 50 dni iz devetega leta vojevanja. Ep sestavlja 24 spevov, kar nanese več kot 15 tisoč heksametrov. Enega glavnih junakov trojanske vojne Odiseja najbolj poznamo iz Iliade in iz njegovemu dolgemu vračanju domov posvečene Odiseje.

V evropsko civilizacijo vtkana pesnitev
Čeprav se literarni zgodovinarji še zmeraj ne strinjajo niti glede resničnosti obstoja samega Homerja, so nekateri prepričani celo, da Iliada in Odiseja temeljita na resničnih dogodkih. Oba antična epa pa sta osrednji stvaritvi za raziskovanje grške civilizacije med 12. in 8. stoletjem pred našim štetjem.

Iliada je pisateljem in drugim umetnikom ter filozofom skozi stoletja služila kot izhodiščna zgodba, zanimiva pa je tudi za filologe, ki so na njenih temeljih izdelali epistemološke osnove celotne humanistike. Zapisi epa so se skozi leta seveda spreminjali, vendar nihče ne ve, kako in koliko, tudi z napakami pri prepisovanju iz rokopisa v rokopis skozi več stoletij. To je zgolj eno izmed številnih vprašanj, ki si jih literarni zgodovinarji postavljajo, ko so soočeni s katerim izmed rokopisov.

Od pustolovca v Egiptu kupljen papirus
Eden takih je tudi rokopis - 24. spev, vrstice od 127 do 804 -, ki naj bi nastal okoli leta 150 in je znan kot odlomek iz t. i. Bankesovega Homerja. To poimenovanje je dobil po egiptologu Williamu Johnu Bankesu, ki ga je v Egiptu leta 1821 kupil od pustolovca Giovannia Finatija.

Na spletni strani Britanske knjižnice, kjer je fragment rokopisa po novem tudi dostopen v digitalizirani obliki, so opisali nastajanje tega literarnega zapisa na papirusu: "Poklicni pisarji so na zahtevo strank delali kopije na podlagi vzorcev, ročno prepisovali, besedo po besedo, črko po črko. Do približno 2. stoletja so bile te rokopisne knjige v obliki zvitkov, sestavljenih iz papirusov, ki so jih zaporedoma zlepili skupaj, tako da so bili pogosto precej dolgi."

Ohranjeni fragment rokopisa Iliade, ki je nastal okoli leta 150, je v digitalizirani obliki dostopen na tej povezavi.

Opombe za pravilno interpretacijo
Poleg golega besedila so po pisanju portala History of Information na papirusu tudi "opombe glede dihanja in poudarki", ki omogočajo pravilno interpretacijo besedila.

Antična praksa tovrstnih opomb in poudarkov "je bila pedagoška tehnika, uporabljana za usposabljanje študentov za pravilno branje besedila. Mogoče je, da so stotine let, preden je prišlo do zapisa besedila, bila pesnitev zavezana spominu in so jo recitirali anonimni bardi po vsem grško govorečem svetu, ki so jo verjetno spreminjali prek svojega pripovedovanja, tako da je ustrezala okusu in nagnjenjem različnih občinstev."

Iliado je v slovenščino leta 1942 prevedel Anton Sovre, letos pa smo dobili svež prevod izbora iz te epske pesnitve, za kar je poskrbela Jelena Isak Kres.

Jelena Isak Kres je bila pred kratkim gostja Ksenije Horvat v oddaji Profil, ki si jo lahko pogledate spodaj.