Knjige
()
Škrabčeva evlalija je lep in speven jezik, ki sicer sebuje bogastvo latinskega jezika, hkrati pa za učenje ne bi bilo potrebno več kot nekaj ur. Foto: MMC RTV SLO
Kozma Ahačič
Kozma Ahačič pravi, da smo lahko Slovenci na Škrabčevo evlalijo ponosni. Če jo primerjamo z drugimi evropskimi umetnimi jeziki, namreč sploh ni slaba. Foto: BoBo

Dodaj v

Evlalija – slovenski "esperanto"

Iz oddaje Jezikovni pogovori
9. november 2018 ob 11:39
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je nastala poplava umetnih jezikov. Med najbolj odmevnimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec v letih 1908 in 1910 oblikoval evlalijo. Škrabec je pri oblikovanju izhajal iz latinščine, vendar naj bi bila raba lažja. Prvi umetni slovenski jezik je sicer leta 1870 ustvaril Jurij Humar, znani zdravilec z magnetizmom in župnik na Primskovem, vendar ni bil tako izpopolnjen kot evlalija.

Škrabčeva evlalija vsebuje bogastvo latinskega jezika, hkrati pa za učenje ne bi bilo potrebno več kot nekaj ur. Jezik je lep in speven. Tisti, ki obvladajo osnove latinščine, bi se ga lahko na osnovni ravni naučili v dveh urah. Slovnica je zelo poenostavljena. Vse, kar bi nas pri učenju oviralo, je odpravljeno. Sistem časov pri glagolu in način sklanjanja samostalnikov sta preprosta. Jezik je lahek in logičen za govorce vseh indoevropskih jezikov, je dejal jezikoslovec Kozma Ahačič. Vendar se sistem v nadaljevanju zaplete, ker je Škrabec želel, da bi bila evlalija še popolnejša od latinščine. Postavljati je začel različna pravila in načela, da bi se izogibal enakozvočnicam.

Možnosti za razmah evlalije so bile ob začetku prejšnjega stoletja večje, saj se je skoraj vsak srečal z latinščino, če se je učil kakega tujega jezika. Umetni jeziki so začeli nastajati zaradi prepričanja, da latinščina kot univerzalni jezik izumira in ni nobenega drugega jezika, ki bi jo lahko nadomestil. Širša uveljavitev evlalije bi bila podobna današnji uveljavitvi poenostavljene različice angleškega jezika. Vendar v mednarodni skupnosti ni bilo večjega odmeva. Škrabčev vpliv je bil premajhen. Nekaj odzivov v slovenski javnosti in Škrabčevi širši redovni skupnosti je sicer bilo, vendar ta slovenski »esperanto« ni imel veliko govorcev. Verjetno ga je dobro znal le Škrabec in kakšen njegov sobrat frančiškan, ki ga je želel osrečiti, pravi Ahačič.

Ne glede na to smo Slovenci na Škrabčevo evlalijo lahko ponosni, poudarja Ahačič. Če jo primerjamo z drugimi evropskimi umetnimi jeziki, namreč sploh ni slaba.

Stanislav Škrabec velja za očeta slovenskega glasoslovja in pravorečja. Po njem so dobili ime Škrabčeva ulica v ljubljanski Rožni dolini, Škrabčeva pot v Novi Gorici in Škrabčev trg v Ribnici. Letos je minilo 100 let od njegove smrti.


Pogovor s Kozmo Ahačičem lahko slišite v oddaji Jezikovni pogovori.

Aleksander Čobec, Radio Slovenija, Tretji program - program Ars
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo